Margaret Vogt
Margaret Aderinsola Vogt (26 mee 1950 – 23 suwee 2014), ko dipolomaat e ganndo politik Naajeeriya, o woniino wakiliijo keeriiɗo e hooreejo biro Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam mahngo jam e nder leydi Afrik hakkundeejo (BINUCA) haa cakkital hitaande 2013 . Ko Ban Ki-moon, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe toɗɗii mo ñalnde 19 mee 2011.[1]
Jaangirde Vogt heɓi Baccalauréat to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barnard e hitaande 1974,[2] e Master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1977.[1]
Kugal Dipolomaat mawɗo, ganndo ko faati e geɗe Afrik, Vogt ina joginoo golle toowɗe keewɗe e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Ko adii nde o toɗɗaa e BINUCA, ko o cukko hooreejo Diisnondiral Afrik I to Departemaa Geɗe Politik to Sekretariat Fedde Ngenndiije Dentuɗe. O golliima kadi e gardagol cukko hooreejo leydi to biro politik Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Somali.
Gaagaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o mooftii humpitooji keewɗi e golle toowɗe keewɗe. O golliima e gardagol Biro Hooreejo Goomu Dental Afrik to Dental Afrik. O jeyaa kadi ko e annduɓe teeŋtuɓe e miijooji e wallitde jaɓgol Fedde Faggudu Dowlaaji Hirnaange Afrik (CEDEAO) e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Afrik (OAU) ngam ƴellitde jam e njuɓɓudi luural. Yanti heen, o wasiyiima balloowo hooreejo leydi to bannge politik to Fedde Ngenndiije Dentuɗe, ngam yaajtinde jokkondiral hakkunde Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dental Afrik.
Yanti heen, o woniino gardiiɗo porogaraam Afrik to Akademi jam hakkunde leyɗeele, o woniino kadi jannginoowo wiɗtooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya, o woniino kadi gardiiɗo jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Command and Staff College, Jaji, leydi Najeriya, kadi o woniino jannginoowo to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Konu Naajeeriya e Duɗal Jaŋde Strategique, Kuru, Naajeeriya.
O anndi Engele e Farayse, o winndi, o yaltini defte e binndanɗe keewɗe e nder jaayɗe janngirɗe.[1]