Mariam Ghani
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Innde | Mariam |
| Innde ɓesngu | Ghani |
| Ɗuubi daygo | 1978 |
| Ɗoforde | Brooklyn, 𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳 |
| Father | Ashraf Ghani |
| Mother | Rula Ghani |
| Sana'aji | artist, university teacher, filmmaker, video artist |
| Employer | New York University, Bennington College |
| Janngi to | New York University, School of Visual Arts |
| Academic degree | Bachelor of Arts, Master of Fine Arts |
| Work location | 𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳 |
| Start of work period | 2000 |
| Participant in | dOCUMENTA (13) |
| Has works in the collection | Smithsonian American Art Museum, Saint Louis Art Museum |
| Memba en | documenta |
| Award received | Bronx Museum Artist in the Marketplace Fellowship, New York Foundation for the Arts, Guggenheim Fellowship, Smithsonian Artist Research Fellowship |
| Laawol ngol laamu anndani | https://www.mariamghani.com/ |
| Curriculum vitae URL | https://www.mariamghani.com/cv |
| Copyright representative | reproduction right not represented by CISAC member |
| Copyright status as a creator | works protected by copyrights |
Mariam Ghani ( Pashto / Dari : مریم غنی ; jibinaa ko 1978) ko naalanke jiylotooɗo, fotoowo, ƴettuɗo filmuuji e daraniiɗo renndo Ameriknaajo. Tergal e fedde ganndal yiyteede to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington, Ghani ko gollodiiɗo e gollodiiɗo Chitra Ganesh, ko Ryan Lee Gallery woni lomto mum. Golle makko ina njiytee e nokkuuji ko wayi no Tate Modern e Galle Naalankaagal Nasiyonaal, o waɗii eɓɓooji keewɗi ina jeyaa heen Index of the Disappeared kam e filmuuji ko wayi no Like Water From a Pierre e Ko Min Acci ko timmaani.[1]
Mariam Ghani jibinaa ko e hitaande 1978 to Brooklyn, to New York, baaba mum ko Afganistaannaajo, yumma mum ko Libannaajo . Baaba makko, Mohammed Ashraf Ghani, woniino hooreejo leydi Afganistaan gila 2014 haa 2021. Yumma makko, Rula Saade, ko ɓiyleydi Liban. Hoɗɓe e gure Maryland, Ghani mawni ko e eggude, o waawaano yahde Afganistaan haa hitaande 2002 nde o heɓi duuɓi 24. [2]
E hitaande 2000, Ghani heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, o heɓi dipolom makko leslesre e binndol nannditinngol. Ndeen o heɓi Master e naalankaagal e fotooje wideyoo e naalankaagal installation to Duɗal Naalankaagal Yiyngo e hitaande 2002.
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ghani ina yi’a huutoraade lowre e karallaagal kesal ngam sosde naalankaagal mum. Ko heewi e golle makko ina njogii geɗe politik, ina kaala haala ŋakkeende potal e nder renndo e faggudu, kadi omo jogori wonde daraniiɗo jojjanɗe rewɓe e jojjanɗe aadee. O hollitii kollirɗe makko to Transmediale (2003), to Liverpool (2004), to EMAP Seoul (2005), to Tate Modern (2007), to Galle Naalankaagal Ngenndiwal (2008), to Pekin (2009), e to Sharjah (2001,2019). Tuggi 2004 haa 2005, ko o hoɗnooɗo Eyebeam . Gila hitaande 2018, Ghani woni tergal e fedde ganndal yiyngo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington . [3]
Gila 2004, Ghani ina golloo e eɓɓaande jaayndeeji keewɗi, wiyeteende Index des dépaus, kanko e gollodiiɗo makko ɓooyɗo e gollodiiɗo makko Chitra Ganesh . Ina waɗi nate kollitooje no Amerik nanngiri immigrant en caggal 11 settaambar e no renndo Amerik waɗiri ɗum caggal ɗuum. Eɓɓaande ndee mawnii, yahri yeeso e nder yontaaji, haa arti noon e filmo tokooso ina wiyee Hol no njiyru-ɗaa majjuɓe ? ko noon kadi eɓɓoore web. Kaɓirɗe goɗɗe ina mbaɗi binndanɗe, nate wideyoo, e nate rajooji.
Yanti heen, Ghani waɗii eɓɓooji filmuuji keewɗi. E hitaande 2013, o waɗii Like Water From a Stone, eɓɓoore Ghani filmi to Stavanger, Norwees ko fayti e waylo waylo leydi ndi waɗi e yiytude petroŋ e hitaande 1969. E hitaande 2016, o waɗii The City & the City, filmo tokooso peewnaaɗo to St. Filmuuji goɗɗi, ko wayi no The Trespassers, kollitooji to Galle Naalankaagal Municipaal Los Angeles e hitaande 2014, ina njiɗi ƴeewtaade caɗeele gonɗe e firo ɗemɗe.
Gaagaa golle makko naalankaagal yiyteende, Ghani ina golloroo jaayndeyaagal, teeŋti noon e binndol e janngingol e geɗe baɗɗe faayiida e nder diiwaan Afganistaan. Yanti heen, o jeyaa ko e fedde gollorde Golf, fedde daraniinde gollotooɓe mahooɓe musiibaaji to Abu Dabi . Ko o arsiif kadi gollinooɗo ngam dijital e ƴellitde natal golle ɗe filmooɓe dowla Afganistaan peewni tuggi 1978–1991 e jamaanu kominist leydi ndii. Filmo Ghani mo njuuteendi mum ko Ko min ngoppi ko timmaani ko filmo winndannde e ɗeen filmuuji Afganistaan ɗi timmaani ; e nder yeewtere 2021 e Art Forum, Ghani siftinii filmo oo ko miijo e yonta kominist en Afganistaan mo deeƴnaaka, mo golle naalankaagal ɗe njoofaani e dille politik ɗe njoofaani. Yanti heen, o wiyi wonde Rajo Tele Afganistaan ina jogii "arsiif keewɗo ngalu keewngu, ko wayi no geɗe nanɗe, potɗe waɗeede e hakkille ɓurɗo yaajde."
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Heuer, Megan (September 2013). "Digital Effects". Art in America. 101 (8): 96–105. Retrieved 31 July 2015. "cv". 16 April 2015. Retrieved 20 December 2024
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs namedmother - ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs namedcv