Jump to content

Mariam Ghani

Iwde to Wikipedia
Mariam Ghani
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeMariam Taƴto
Innde ɓesnguGhani Taƴto
Ɗuubi daygo1978 Taƴto
ƊofordeBrooklyn, 𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳 Taƴto
FatherAshraf Ghani Taƴto
MotherRula Ghani Taƴto
Sana'ajiartist, university teacher, filmmaker, video artist Taƴto
EmployerNew York University, Bennington College Taƴto
Janngi toNew York University, School of Visual Arts Taƴto
Academic degreeBachelor of Arts, Master of Fine Arts Taƴto
Work location𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳 Taƴto
Start of work period2000 Taƴto
Participant indOCUMENTA (13) Taƴto
Has works in the collectionSmithsonian American Art Museum, Saint Louis Art Museum Taƴto
Memba endocumenta Taƴto
Award receivedBronx Museum Artist in the Marketplace Fellowship, New York Foundation for the Arts, Guggenheim Fellowship, Smithsonian Artist Research Fellowship Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttps://www.mariamghani.com/ Taƴto
Curriculum vitae URLhttps://www.mariamghani.com/cv Taƴto
Copyright representativereproduction right not represented by CISAC member Taƴto
Copyright status as a creatorworks protected by copyrights Taƴto

Mariam Ghani ( Pashto / Dari : مریم غنی ; jibinaa ko 1978) ko naalanke jiylotooɗo, fotoowo, ƴettuɗo filmuuji e daraniiɗo renndo Ameriknaajo. Tergal e fedde ganndal yiyteede to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington, Ghani ko gollodiiɗo e gollodiiɗo Chitra Ganesh, ko Ryan Lee Gallery woni lomto mum. Golle makko ina njiytee e nokkuuji ko wayi no Tate Modern e Galle Naalankaagal Nasiyonaal, o waɗii eɓɓooji keewɗi ina jeyaa heen Index of the Disappeared kam e filmuuji ko wayi no Like Water From a Pierre e Ko Min Acci ko timmaani.[1]

Mariam Ghani jibinaa ko e hitaande 1978 to Brooklyn, to New York, baaba mum ko Afganistaannaajo, yumma mum ko Libannaajo . Baaba makko, Mohammed Ashraf Ghani, woniino hooreejo leydi Afganistaan gila 2014 haa 2021. Yumma makko, Rula Saade, ko ɓiyleydi Liban. Hoɗɓe e gure Maryland, Ghani mawni ko e eggude, o waawaano yahde Afganistaan haa hitaande 2002 nde o heɓi duuɓi 24. [2]

E hitaande 2000, Ghani heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, o heɓi dipolom makko leslesre e binndol nannditinngol. Ndeen o heɓi Master e naalankaagal e fotooje wideyoo e naalankaagal installation to Duɗal Naalankaagal Yiyngo e hitaande 2002.

Ghani ina yi’a huutoraade lowre e karallaagal kesal ngam sosde naalankaagal mum. Ko heewi e golle makko ina njogii geɗe politik, ina kaala haala ŋakkeende potal e nder renndo e faggudu, kadi omo jogori wonde daraniiɗo jojjanɗe rewɓe e jojjanɗe aadee. O hollitii kollirɗe makko to Transmediale (2003), to Liverpool (2004), to EMAP Seoul (2005), to Tate Modern (2007), to Galle Naalankaagal Ngenndiwal (2008), to Pekin (2009), e to Sharjah (2001,2019). Tuggi 2004 haa 2005, ko o hoɗnooɗo Eyebeam . Gila hitaande 2018, Ghani woni tergal e fedde ganndal yiyngo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bennington . [3]

Gila 2004, Ghani ina golloo e eɓɓaande jaayndeeji keewɗi, wiyeteende Index des dépaus, kanko e gollodiiɗo makko ɓooyɗo e gollodiiɗo makko Chitra Ganesh . Ina waɗi nate kollitooje no Amerik nanngiri immigrant en caggal 11 settaambar e no renndo Amerik waɗiri ɗum caggal ɗuum. Eɓɓaande ndee mawnii, yahri yeeso e nder yontaaji, haa arti noon e filmo tokooso ina wiyee Hol no njiyru-ɗaa majjuɓe ? ko noon kadi eɓɓoore web. Kaɓirɗe goɗɗe ina mbaɗi binndanɗe, nate wideyoo, e nate rajooji.

Yanti heen, Ghani waɗii eɓɓooji filmuuji keewɗi. E hitaande 2013, o waɗii Like Water From a Stone, eɓɓoore Ghani filmi to Stavanger, Norwees ko fayti e waylo waylo leydi ndi waɗi e yiytude petroŋ e hitaande 1969. E hitaande 2016, o waɗii The City & the City, filmo tokooso peewnaaɗo to St. Filmuuji goɗɗi, ko wayi no The Trespassers, kollitooji to Galle Naalankaagal Municipaal Los Angeles e hitaande 2014, ina njiɗi ƴeewtaade caɗeele gonɗe e firo ɗemɗe.

Gaagaa golle makko naalankaagal yiyteende, Ghani ina golloroo jaayndeyaagal, teeŋti noon e binndol e janngingol e geɗe baɗɗe faayiida e nder diiwaan Afganistaan. Yanti heen, o jeyaa ko e fedde gollorde Golf, fedde daraniinde gollotooɓe mahooɓe musiibaaji to Abu Dabi . Ko o arsiif kadi gollinooɗo ngam dijital e ƴellitde natal golle ɗe filmooɓe dowla Afganistaan peewni tuggi 1978–1991 e jamaanu kominist leydi ndii. Filmo Ghani mo njuuteendi mum ko Ko min ngoppi ko timmaani ko filmo winndannde e ɗeen filmuuji Afganistaan ɗi timmaani ; e nder yeewtere 2021 e Art Forum, Ghani siftinii filmo oo ko miijo e yonta kominist en Afganistaan mo deeƴnaaka, mo golle naalankaagal ɗe njoofaani e dille politik ɗe njoofaani. Yanti heen, o wiyi wonde Rajo Tele Afganistaan ina jogii "arsiif keewɗo ngalu keewngu, ko wayi no geɗe nanɗe, potɗe waɗeede e hakkille ɓurɗo yaajde."

  1. Heuer, Megan (September 2013). "Digital Effects". Art in America. 101 (8): 96–105. Retrieved 31 July 2015. "cv". 16 April 2015. Retrieved 20 December 2024
  2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named mother
  3. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named cv