Marie Perolz
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Innde | Marie |
| Ɗuubi daygo | 7 Duujal 1874 |
| Ɗoforde | Limerick |
| Date of death | 12 Bowte 1950 |
| Place of death | Dublin |
| Sana'aji | trade unionist |
Marie Perolz (7 mee 1874 – 1 desaambar 1950) ina anndiraa kadi Mary Perolz e Maire Perolz, e innde Miss Peroz e nder winndannde wootere teeŋtunde. Ko o ngenndiyanke Irlande jahruɗo yeeso, mo golle makko nanndi e golle jom suudu makko, hono James Michael ‘Citizen’ Flanagan e sehil makko Constance Markievicz. O jeyaa ko e fedde rewɓe radikal en wiyeteende Inghinidhe na hÉireann (Ɓiɓɓe rewɓe Irlande) e fedde rewɓe wallitooɓe Irlande wiyeteende Cumann na mBan.[1]
Nguurndam gadano Mary Perolz jibinaa ko to wuro wiyeteengo Market Alley to Limerick ñalnde 7 mee 1874, ko o ɓiɗɗo tataɓo e njiimaandi Richard Perolz e Bridget Carter. Baaba makko e mawniiko gorko ko binnditooɓe e njulaagu Farayse iwdi Huguenot, ko ɗum humpitii golle makko binndol. O janngi ko e ɓiɗɓe yurmeende to Tralee, caggal ɗuum ko e ɓiɗɓe rewɓe Presentation to Cork e to Dublin, o timmini jaŋde makko to George’s Hill Convent. Nde o woni to Presentation Sisters o yiɗi no feewi ngenndiyaŋkaagal Irlande, o naati e Ligue Gaelic.[2]
O naati e fedde nde e sosngo mum e hitaande 1900. O jeyaa ko e Goomu Ƴellitaare nde Maud Gonne ardii, caggal ɗuum Konstans Markievicz, tawi terɗe mum ina njeyaa heen miñiraaɓe rewɓe Gifford e Helena Molony. O hollitii rewɓe woɗɓe ko wayi no terɗe galle makko mawɗo hono Rose McNamara e nder fedde nde. O heewnoo naatde e dingiral, o waɗii kadi pijirlooji gadani e ɗemngal Irlande ɗi o waɗi e yeeso yimɓe fof to Dublin, o fiyi Meadda e lewru Duujal 1902 e Eillis agus an Bhean Deirce (Ellis e debbo ñaawoowo) mo pijirlooji Peadar Toner Mac Fhionnlaoich, mo innde mum ɓuri anndeede.
Perolz, no sehilaaɓe makko mbiyata mo nii, ina janngina daartol e ɗemngal Irlande e nder ekkolaaji ɗi Inghinidhe na hÉireann yuɓɓini ngam sukaaɓe duɗe Dublin, ɗi lampaaji lanterne mbaɗata jamma.[3] Marie e Helena Molony ko ƴamatnooɓe fijooɓe Liberty e fijooɓe ngenndiiji e suka fijoowo Kapiteen Sean Connolly, mo maayata e ummital Paska.
Feminist, fijoowo e rewolison
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1916, Perolz wonnoo ko ƴaañoowo tiiɗɗo, nde o naati e Cumann na mBan e konu ɓiyleydaagu Irlande, mo sehil makko Constance Markievicz wonnoo ofisee mawɗo. O woniino sehil James Connolly, omo jokkondiri e Jim Larkin, ardiiɓe fedde gollotooɓe e yah-ngartaa e gollotooɓe mawɓe to Irlande. O golliima e Fedde Rewɓe Gollotooɓe Irlande (IWWU), o tawtoraama batuuji Kongres Senndikaaji to Sligo e innde mayre.
Perolz winnditaama to joom laawɗuɗo Spark, jaaynde sosiyaalist yaltunde yontere kala hakkunde feebariyee 1915 e abriil 1916, nde Markievicz yuɓɓini. E batu jamaanu teeŋtungu e lewru marse 1916, o haali ko Markievicz, mo sariya 1914 haɗnoo waɗde jeewte. Perolz janngi binndol haala Markievicz e janngi yamiroore ittugol nde o fawi, o jaabtii naamne jamaanu nguu.
E nder ummital Paska Perolz ƴetti konngol teeŋtungol ummoraade e Padraic Pearse fayde Waterford, Cork, Limerick e Tipperary ina noddira konu nguu, kadi o yuɓɓini yimɓe njeegomo woɗɓe ngam nawde konngol gootol e nder leydi ndii. Nde o rewi e welo e nder Cork o hawri e Tomás Mac Curtain e Terence MacSwiney e nder oto maɓɓe mbo ɓe mbonni, e laawol maɓɓe ngam humpitaade wallidiiɓe wonde Rising oo dartinaama. E dow lefol deftere nde o joginoo, ina winndaa heen mesaas sirlu ummoraade e Pearse: "Eɗen naata e golle hannde kikiiɗe. PHP." Notepaper fuɗɗorde ndee ƴetti Mac Curtain e MacSwiney e haayre, nde tawnoo ɓe cikkatnoo ko yamiroore siyneede wonaa fuɗɗoraade. O warti Dublin haa nyande Alarba nder asaweere Paska.
Caggal nde Rising Perolz suuɗii to Tralee, kono o janfaama, o nanngaa ñalnde 2 mee 1916, o nawaa to galle laamorɗo Dublin e les njiimaandi makko, o fawaa e kasoo Mountjoy. Ñaawoore nde o tuumaa ndee ko ‘jeyi’ makko Spark mo James Connolly, ‘kaayitaaji yontere seertuɗi’. Seerndude ko bonannde bonnde, fotnde e janfa, ina waawi kadi addude ñaawoore warngo. Ñalnde 5 suwee, Seneraal Maxwell ina jokki e ɗaminaade yamiroore ngam riiwtude mo to Angalteer. Konstans Markievicz, nanngaaɗo e dow kuulal 14B, neldaa kasoo Oxford. Kathleen Lynn neldaama to kasoo rewɓe Bath. Winnifred Karni, binndoowo James Connolly, yahdi e Marie, Helena Moloni, Brigid Foley, e Ellen Ryan to kasoo Aylesbury. Gila e limto adanngo 73 nanngaaɗo, ko kamɓe tan ngoni rewɓe nanngaaɓe e Angalteer caggal Rising. Ɓe njalti Dublin ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1916. Perolz neldaa ngam waɗde ñaawoore to kaso Lewes.
Nde ɓe njottii Angalteer, rewɓe ɓee ndokkaama balɗe jeeɗiɗi ngam wullitaade kuuge ɗe. Ñaawooje ɗee neldaama to ñaawirde toownde leydi Angalteer to Londres.
Nanngugol Perolz ngol mettini e galle makko ; heewɓe pelliti waylude innde mum en e ‘Prole’, ngam seerndude koye mum en e makko. Caggal naamne e nder parlemaa Angalteer e yeewtere ñaawirdu, Perolz e Breda Foley njaltinaa e lewru sulyee 1916. Ɓe ndokkaama yamiroore yah-ngartaa, ɓe ɗaminii huutoraade ɗum ngam hootde galleeji maɓɓe to Irlande, ɓe njippoo e Dún Laoghaire. E lewru feebariyee 1917 o waɗtaa hooreejo fedde gollotooɓe e rewɓe Irlande e nokku Markievicz. O yahi Angalteer ngam salminde sehil makko nde o yalti e kasoo Aylesbury ñalnde 17 suwee 1917, o yahdi e makko haa o arti Irlande.
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Perolz e James Michael Flanagan, nanoyanke ganndiraaɗo e giɗli ‘Citizen Flanagan’, njiydi ko e hitaande 1919. Ɓe nguuri ko e laawol Botanic 127 to Glasnevin, caggal ɗuum ko galle St. O jokki e golle ngam hakkeeji rewɓe e nder dingiral golle. Ɓe resndi ɗum ko hitaande 1919. O sankii ko ñalnde 1 lewru Duujal hitaande 1950 to opitaal St. Kevin, o wirnaa ko to yanaande Mount Jerome e nokku ɓuuɓɗo to Harold's Cross, Dublin.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Townshend, Charles (2015). Easter 1916: The Irish Rebellion. Penguin Ireland. p. 162. ISBN 978-0141982472.
- ↑ "James Flanagan" (PDF). mspcsearch.militaryarchives.ie.