Mariyam Abukutsa-Onyango
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Kenya |
| Innde | Mary |
| Ɗuubi daygo | 20 Colte 1959 |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | horticulturist |
| Employer | Jomo Kenyatta University of Agriculture and Technology |
| Janngi to | Ng'iya Girls High School, Wye College |
| Memba en | African Academy of Sciences, The Royal Society |
| Award received | Fellow of the African Academy of Sciences, Edinburgh Medal |
Mary Oyiela Abukutsa-Onyango (jibinaa ko ñalnde 20 feebariyee 1959) ko ganndo ko faati e neɗɗankaagal e ndema ummoriiɗo Keñiya, ganndo ko faati e ndema leɗɗe, ndema, fijirde leɗɗe . Abukutsa-Onyango ko porfeseer ko faati e ndema to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jomo Kenyatta to bannge ndema e karallaagal, golle mum ɓuri teeŋtude ko e ndema nguura ɓiyleydaagu Afrik. Abukutsa Onyango janngii no leɗɗe ɓiɗɓe leydi Afrik mbaawirta huutoreede ngam haɓaade ŋakkeende nguura e nder Afrik tawa ina jokki e jogaade mbaadi kisal hay so tawii e sahaaji ɓurɗi saɗtude e weeyo.[1]
Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Mary Oyiela Abukutsa-Onyango jibinaa ko ñalnde 20 feebariyee 1959 to Ematsuli, leydi Keñiya. Ko kanko woni tataɓo jibinaaɗo e nder galle sukaaɓe njeetato, hono Enos Abukutsa Masele e Rosebella Amumbwe Abukutsa. O lootaama haa suudu dewal Ilungu nder lewru Ogost 1975, diga Pastor Washington Buka. Nde o mawni to leydi Keñiya, Abukutsa-Onyango rafi sabu alerji e protein daabaaji, ko ɗum waɗi ɓesngu makko ina defa leɗɗe Afrik keewɗe ɗo o hoɗi ɗoo ko wayi no ɓuuɓri jamma Afrik, ɓuuɓri jute, e ɓuuɓri cowpeas . Gooto e neene makko ina defa leɗɗe puɗi e ɓuuɓri njuumri walla ɓuuɓri sesame. Baaba Abukutsa-Onyango, Enos, hirjinii e wallitorii ɓiyiiko debbo ngam wontude jannginoowo, yumma mum Rosebella jannginii mo yiɗde e toppitaade. [2] Abukutsa-Onyango resi JC Onyango ñalnde 3 abriil 1987, ɓe ndañi sukaaɓe ɗiɗo worɓe, Douglas Ochieng’ e Anthony Okelo.[3]
Jaangirde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Abukutsa-Onyango janngii duɗal leslesal Ematsuli tuggi 1966 haa 1972 to Emuhya, leydi Keñiya. Caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Bunyore tuggi 1973 haa 1976 to Wekhomo, leydi Keña, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Ng'iya e hitaande 1977 to Ng'iya, leydi Keñiya. O heɓi bakkaa makko e ganndal ndema e hitaande 1983 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nairobi . O heɓi Master makko e ganndal ndema e hitaande 1988 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nairobi. E joofnirde, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wye College, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wye .
Career e golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nafoore Abukutsa-Onyango e weltaare mum e leɗɗe ɓiɗɓe leydi Afrik ummorii ko e alerji e poroteyiin daabaaji ɗi o wonnoo e cukaagu makko. Ɗum addani mo jokkude golle e nder ndema nde tawnoo omo yiɗi « ƴellitde mbaawkaaji cuuɗiiɗi e leɗɗe ɓiɗɓe leydi Afrik », o wiyi. O wonii e wiɗtooji leɗɗe ɓutte Afrik gila 1990 to bannge jaŋde e to bannge gollal e remooɓe. O wiɗtii leɗɗe ɓutte leydi Keñiya ngam wiɗtude no aawdiiji ɗi remooɓe kuutortoo ɗii mbaawirta wuurde. Wiɗtooji makko mbayliima, o woni ko e ƴellitde sifaaji ñamri leɗɗe. Wiɗtooji makko kollitii wonde leɗɗe amaranth, leɗɗe ƴiye, e ƴiye jamma Afrik ina njogii protein e njamndi keewndi kadi ina keewi kalsiyum, folate, e witaamin A,C, e E. Defgol ɗeen leɗɗe no janngiri ɗum en Abukutsa-Onyango ina waawi wallitde haɓaade ŋakkeende nguura e nder Afrik kusel. [4]
Abukutsa-Onyango ko tergal e fedde wiɗtooji e ƴellitaare ndema rewɓe Afrik (AWARD), fedde nde sosaa ngam ɓeydude demokaraasi rewɓe waawɓe wallitde rewɓe remooɓe Afrik. E ngalɗoo nanondiral, Abukutsa-Onyango waawii jogaade batte to bannge politik leydi Keñiya. Yeru, ministeer cellal wasiyiima opitaaluuji ɗii nde kuutortoo leɗɗe ɓutte Afrik e nder ñaamdu ñawɓe VIH .
Abukutsa-Onyango yaltinii ko ina tolnoo e binndanɗe ganndal 20 ɗe sehilaaɓe mum ƴeewti, jooni noon omo janngina ko fayti e ndema to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema e karallaagal Jomo Kenyatta to Juja, to leydi Keñiya.
Waɗde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Abukutsa-Onyango ina daranii ñaamde leɗɗe ɓutte Afrik ko ina ɓura duuɓi 20 jooni. O ardiima kampaañiji jaŋde renndo, o gollodiima e restoraaji e supermarchés ngam humpitaade no ɗiin leɗɗe ɓurɗe moƴƴude, koɗkiiji ɗii mbaɗirtee e ñaamdu yimɓe ɓee. Caɗeele teeŋtuɗe ko yimɓe nganndaa no defirtee leɗɗe ɗee. Abukutsa-Onyango yiyti peeje ɗe yontaaji kesi majji, ƴeewtindorii ɗe ngam anndude nafoore mum en e ñamri.
Abukutsa-Onyango ina sikki wonde leɗɗe ɓutte Afrik ina njogii nafoore mawnde no feewi e ñamri, ɓuri leɗɗe eksootik ko wayi no kaabe e espinaas. O wiyi yo ɗeen geɗe ngartir ngam ƴellitde geɗe ñamri, cellal, e baasal. E hitaande 2010 o haali kadi ko fayti e caɗeele baylugol miijooji makko e nafoore Open Access to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nairobi defterdu Bioline International yuɓɓini .
Abukutsa-Onyango haaliino e TED@Nairobi ngam njiylawu Talent TED2013. O rokki seedeeji ŋakkeende ñaamde leɗɗe e nder Afriknaaɓe e peeje ngam ɓeydude njulaagu e ƴellitde leɗɗe ɓiɗɓe leydi Afrik. O siftinii e tonngol nafooje ndema ɗeen leɗɗe ko wayi no dumunna juutɗo, jokkondire e weeyo nokku, muñal e baasal, e nafoore ñamri.[5]
Njeenaaje e njeenaari
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Wiɗto Abukutsa-Onyango hollitaama e gardagol leydi Amerik ñalnde 5 ut 2009 to NARL-KARI.
- O heɓi njeenaari adanndi e njeenaari RUFORUM ngam kawgel wiɗto sukaaɓe annduɓe e rewɓe annduɓe to Addis Abeba, Ecoppi, o heɓi njeenaari e Dental Afrik . [2]
- O heɓi njeenaari ganndal CGIAR ngam jokkondiral ɓurngal moƴƴude e fedde diisnondiral wiɗtooji ndema (CGIAR) e hitaande 2007. [2]
- O rokkaa njeenaari ganndo winndereyankeewo hitaande 2002 to nokku winndereyankeewo ganndal nguurndam, to Cambridge, Angalteer . [2]
- O heɓi njeenaari Edinburgh e hitaande 2014 sabu darnde makko e yiytude peeje duumotooɗe ngam haɓaade ñawu nguu e ŋakkeende nguura e nder Afrik.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Onyango, Abukutsa Mary Oyiela (2010). African indigenous vegetables in Kenya : strategic repositioning in the horticultural sector. Nairobi, Kenya: Jomo Kenyatta University of Agriculture and Technology. ISBN 978-9966-923-31-8.
- 1 2 3 4 Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named:0 - ↑ Selected Profile from Directory: Mary Abukutsa-Onyango". Modernizing African Food System Consortium. 5 December 2023.
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named:1 - ↑ Shackleton, Charlie M.; Pasquini, Margaret W.; Drescher, Axel W., eds. (2009). African Indigenous Vegetables in Urban Agriculture (PDF). London: Earthscan. ISBN 978-1-84407-715-1. Archived from the original (PDF) on 21 February 2017. Retrieved 20 February 2017.