Mariyam C. Koks
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Sooma | Marie Cerday |
| Innde | Marie |
| Innde ɓesngu | Cox |
| Ɗuubi daygo | 17 Siilo 1920 |
| Ɗoforde | Lawton |
| Date of death | 10 Duujal 2005 |
| Place of death | Midwest City |
| Place of burial | Highland Cemetery |
| Sana'aji | indigenous rights activist |
| Field of work | foster care in the United States |
| Janngi to | University of Central Oklahoma, Fort Sill Indian School |
| Start of work period | 1970 |
| Award received | Oklahoma Women's Hall of Fame |
Marie C. Cox (17 lewru Yarkomaa 1920 – 10 lewru Mbooy 2005) ko daraniiɗo komanche, gollotonooɗo e sariyaaji sukaaɓe Ameriknaaɓe aslinaaɓe. O heɓi njeenaaje keewɗe ngam golle makko ina jeyaa heen njeenaari ardorde leydi Indiya e hitaande 1974 ummoraade e Biro toppitiiɗo geɗe leydi Indiya e njeenaari laamu e ndeen hitaande kadi wonde ɓiyleydi ɓurndi moƴƴude e leydi Oklahoma ummoraade e guwerneer David Hall . O innitiraa ko debbo indiyanke ɓurɗo waawde e hitaande 1977 e fedde rewɓe indiyankoore Amerik worgo, o golliima e fedde toppitiinde ko fayti e jaŋde indiyankoore gila 1983 haa 1990. E hitaande 1993, o naatnaa e fedde rewɓe Oklahoma Amerik worgo Hall of Fame ngam golle makko tawaaɗe e sukaaɓe resndaaɓe e Amerik worgo.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Marie Cerday jibinaa ko ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1920, to opitaal Inndonaaɓe to Lawton, Oklahoma, to Herlinda (jibinaa ko Portillo) e Dave Cerday. [1] [2] O tawtoraama Ft. Duɗal internat Sill Indian caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Walters . Cerday yahi haa o ɓeydi jaŋde makko, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkundeewal to Edmond, to Oklahoma. Ñalnde 6 lewru juko hitaande 1938, to Lawton, Cerday resi James M. Cox. [1] James ko taaniiko mawɗo Quanah Parker, caggal ɗuum o woni hooreejo ngenndi Comanche . [3]
Duuɓi golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1970, Cox sosi Fedde Rewɓe Inndonaaɓe to Amerik worgo (NAIWA), o woni hooreejo leydi ndii gadano. [3] O hollitii paandaale fedde nde ko moƴƴitingol galle e renndo, cellal e jaŋde, e jokkondiral hakkunde leƴƴi, kam e reende pinal e jokkondiral. [4] Ko nde jeyaa e pelle ngenndiije gadane ɗe rewɓe Ameriknaaɓe aslinaaɓe, nde ɗaɓɓi feere hakkunde leƴƴi ngam haɓaade caɗeele rewɓe. [5] E hitaande 1971, fedde nde waɗii batu mum gadano to Ft. Sill, Oklahoma, [4] rewi heen ko lebbi seeɗa caggal ɗuum gooto to Albuquerque, to Nuwel Meksik, sosde jaŋde ngam wonde ngoƴa mum e hitaande aroore ndee. [5] Cox woni hooreejo ngenndiijo fedde nde haa hitaande 1973. [6]
E fuɗɗoode kitaale 1970, Cox fuɗɗii njilluuji e nder renndooji Ameriknaaɓe aslinaaɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik kala ngam mooftude humpitooji ko faati e haajuuji sukaaɓe Inndonaaɓe. O teeŋtinii sukaaɓe wonɓe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, wonɓe e Foster Care System, e nder galleeji pelle, walla hoɗɓe e duɗe janngirɗe Ameriknaaɓe . Wiɗto ngoo, ngo NAIWA yuɓɓini, ngo Biro toppitiiɗo ko fayti e geɗe Inndo (BIA) rokki ɗum kaalis, waɗiraa ko Kongres Amerik. [7] E hitaande 1972, Cox golliima e Goomu ngenndiijo golle sukaaɓe resndaaɓe e Departemaa Cellal, Jaŋde e Wellitaare (HEW), ƴeewndotooɗo toppitagol sukaaɓe e nder porogaraam oo. O siifondirii e kuulal jowitiingal e hakkeeji sukaaɓe resndaaɓe, binndaangal e hitaande 1973, ngal Kongres jaɓi, o tawtoraama batu White House ngam haɓaade ŋakkeende hakkille. [7] [8] E hitaande 1974, o heɓi njeenaari ardorde leydi Indiya to BIA ngam golle makko e hooreejo Goomu Ngenndiijo ngam Sukaaɓe Resndaaɓe, e winndude kuulal hakkeeji Sukaaɓe Resndaaɓe, e ardorde jaŋde makko no BIA jogori toppitaade sukaaɓe jibinaaɓe. [9] E ndeen hitaande kadi, guwerneer Oklahoma , David Hall, anndini mo wonde ɓiyleydi Oklahoma ɓurndi teeŋtude. [1]
E hitaande 1975, Cox wonnoo ko haaloowo to Window Rock, Arizona, e batu rewɓe to bannge worgo-fuɗnaange Inndo. [10] Ko ɓuri 800 debbo jeyaaɗo e leydi ndii tawtoraama batu nguu, ngu ƴeewtindorii ko laabi politik e pinal fof, baɗɗiiɗi e njiyaagu rewɓe jeyaaɓe e leydi Amerik, kono faandaare maɓɓe ko semmbinde rewɓe e nder mbaydiiji leñol maɓɓe gaadanteeji. [11] E hitaande 1977, e nder ñalngu ngu NAIWA yuɓɓini to duɗal ndema indiyankewal to Chilocco, Cox teddinaama no feewi e "Debbo indiyanke ɓurɗo teeŋtude e hitaande 1977" sabu golle mum e sosde NAIWA e haajuuji sukaaɓe. [3] E oon hitaande kadi, o tawtoraama batu NAIWA ngu wiɗtata ko feewti e sterilisaasiyoŋ rewɓe Ameriknaaɓe aslinaaɓe e nder sarwiis cellal leydi Indiya . Geɗe goɗɗe ƴeewndaaɗe ina njeyaa heen kuule sariya jowitiiɗo e wellitaare sukaaɓe e nder leydi Indiya, [12] ko ɓooyi wonde ngoƴa Cox. [9]
E hitaande 1983, Cox toɗɗaa e juuɗe hooreejo leydi ndii , hono Ronald Reagan, ngam lomtaade Nadine Chase e nder Goomu toppitiingu jaŋde leydi ndii. [1] O toɗɗaa kadi e hitaande 1985, [1] 1987, [1] e hitaande 1989, o golliima haa Terry Neese lomtii mo e hitaande 1990 . [1] E hitaande 1984, Cox toɗɗaa e yiilirde fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare sukaaɓe e hitaande 1988 o woni tergal e fedde toppitiinde geɗe Inndo Oklahoma. [1] E hitaande 1993, Cox naatnaa e suudu mawndu rewɓe Oklahoma [1] e hitaande 1999 kanko e jom suudu makko James ɓe njeewtidii e eɓɓaande daartol haalpulaar en to Musée des Plains Grandes . [1]
O maayi ko e wuro wiyeteengo Oklahoma, ñalnde 10 lewru Mbooy hitaande 2005, omo yahra e duuɓi 85.