Jump to content

Mariyam Grey Peck

Iwde to Wikipedia
Mariyam Grey Peck
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeMary Taƴto
Innde ɓesnguGray, Peck Taƴto
Ɗuubi daygo21 Yarkomaa 1867 Taƴto
ƊofordeSeneca Castle Taƴto
Date of death11 Siilo 1957 Taƴto
Place of deathJenkintown Taƴto
Place of burialWhitney Cemetery Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajijournalist, writer, suffragist Taƴto
EmployerUniversity of Minnesota Taƴto
Janngi toUniversity of Minnesota, Elmira College Taƴto
Memba enNational American Woman Suffrage Association Taƴto
Described at URLhttps://documents.alexanderstreet.com/d/1010026872 Taƴto

Mary Grey Peck (21 oktoobar 1867).  lewru Yarkomaa 1957) ko jaayndiyanke Ameriknaajo, jannginoowo, suɓngooji, e debbo fedde. O yiɗiino caɗeele faggudu e njulaagu rewɓe, o wiɗtii ngonka golle e nder Orop e leyɗeele dentuɗe Amerik. O jibinaa ko to New York, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Elmira, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge hade makko wonde balloowo jannginoowo e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota. Caggal ɗuum, o jokkondiri e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, Fedde Senndikaaji Rewɓe, Fedde Suɓde Rewɓe, e Fedde Ɗemɗe Jamanuuji. Peck wonnoo ko nulaaɗo e batu go’aɓuru fedde winndereyankoore ngam suɓaade rewɓe to Stockholm, 1911.

Duuɓi gadani e jaŋde

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Mary Grey Peck jibinaa ko to galle laamorɗo Seneca, to diiwaan Ontario, to New York, ñalnde 21 oktoobar 1867. Peck heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Elmira, (dipolom BA, 1889). O waɗii golle caggal jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota to bannge filoloji . To duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, Angalteer, o waɗii golle dipolomaaji e ɗemngal Engele ɓooyngal e Engele hakkundeejo .

Peck woniino balloowo jannginoowo e ɗemngal Engele, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, [1] fotde duuɓi jeetati. O woppi golle e hitaande 1909 ngam naatde e golle suɓngooji e jaayndeyaagal. O woniino hooreejo Goomu leslesu Drama Goomu binndol e yaajnude defte e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Fedde Rewɓe . O woniino tergal Charter e nder Ligue de l’égalité du suffrage du collège, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota. Peck wonnoo ko binndoowo mawɗo fedde Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe, 1909-10, to wuro New York . O woniino nulaaɗo Fraternal ummoraade e Ligue des syndicaux des femmes haa e batu go’aɓuru fedde hakkunde leyɗeele ngam suɓaade rewɓe to Stockholm, 1911. Ko kanko wonnoo hooreejo Press Fedde Suɓngooji Rewɓe Ohio e nder kampaañ 1912 ngam waylude suɓngooji rewɓe e Doosgal leydi kesal. [1]

Peck wonnoo ko jaayndiyanke keeriiɗo ummoraade e Kongres hakkunde leyɗeele ngam suɓaade, 1911, ngam winnditaade Boston Evening Transcript e binndanɗe goɗɗe. Ko o jaayndiyanke, o wallitii e jaayɗe keewɗe e nder gollorɗe e jaŋde, e jaayndeeji, e jaayɗe binndanɗe wiɗtooji, wiɗtooji asliiji, fiction e verse. To diine, ko o liberal. [1]

Jokkondiral makko ina jeyaa heen jeyeede e fedde Gamma Phi Beta ; Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ; Lannda Suɓngo debbo ; Kippu potal politik Geneve ; Koolol wuro rewɓe Chicago ; Fedde Ameriknaare toppitiinde hakkeeji rewɓe ; Fedde Ɗemɗe Kesanɗe; Fedde janngooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota; e Ligue Drama de l’Amérique. [1]

Peck sankii ko ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1957, to Jenkintown, to Pennsylvania, to galle ɓiɗɗo mawniiko debbo, hono Mrs James F. Koehler, tawi ko ɗoon o hoɗi gila 1953. O wirnaa ko to yanaande Whitney, to Seneca.

  1. 1 2 Leonard 1914.