Mariyetta kosam
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Innde | Marietta, Matilda |
| Innde ɓesngu | Wilkins, Parker, Bones |
| Ɗuubi daygo | 4 Duujal 1842 |
| Ɗoforde | Clarion County |
| Date of death | 11 Morso 1901 |
| Place of death | Washington, D.C. |
| Place of burial | Glenwood Cemetery |
| Sana'aji | social reformer, suffragist |
| Start of work period | 1881 |
Marietta Matilda Bones ( née Wilkins ; 4 mee 1842 – 11 sulyee 1901) ko debbo Ameriknaajo, jiɗɗo suɓaade, jiɗɗo moƴƴinde renndo, jiɗɗo moƴƴere . E hitaande 1881 Bones toɗɗaa cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), hitaande kala o suɓaama kadi fotde duuɓi jeenay. E hitaande 1890, suɓngooji Susan B. Anthony e wallidiiɓe dillere ndee kawri Fedde Ngenndiije Dentuɗe Suɓngooji Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Suɓngooji Rewɓe Amerik (NAWSA). E hitaande 1882, Bones waɗii yeewtere mum adannde e nder wuro Webster, ɓooyaani ko Webster, Dakota du Sud, ɗo o hoɗi caggal ɗuum. O woniino golloowo temperance tiiɗɗo, kadi ko o binndoowo fedde temperance kerecee en ngenndiire nde wonaa partiyankeere adannde e hitaande 1889. O ƴettii nafoore mawnde e denndaangal juɓɓule peewnugol e ballal. [1]
Duuɓi gadani e jaŋde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Marietta Matilda Wilkins jibinaa ko e ngesa to diiwaan Clarion, to Pennsylvania, ñalnde 4 mee 1842. Baaba makko, hono James A. Wilkins, jibinaa ko to diiwaan Clarion, ɗo o hoɗi duuɓi capanɗe jeetati e jeetati, hade makko ummoraade Iowa . O sankii ko lebbi jeegom caggal ɗuum. Mr. Wilkins ko Abolitionist teskinaaɗo, ganndiraaɗo jogaade gartirgol laana njoorndi les leydi . Yumma Wilkins, hono Jane Trumbull, ummorii ko Connecticut, ko iwdi Jonathan Trumbull, ɓurɗo anndeede e innde George Washington, « Banndiraawo Jonathan ». [2]
Wilkins heɓi jaŋde mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Huidekoper, to Meadville, to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Washington . [2]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Mariyetta Matilda Wilkins ƴetti innde Mariyetta Bones caggal dewgal mum. Tuggi 1881-1890 Bones woni cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe. E nder lomtaade leydi Dakota, Bones gollodiima e suɓngooji ko wayi no Susan B. Anthony e Linda Slaughter, ɓe mballiri mo yaajtinde terɗe e nder leydi jaajndi ndii. [3] E lewru suwee 1883 o haali e batu doosɗe leydi Dakota e innde hakke debbo. Nde tawnoo o waawaano heɓde ɗaɓɓaande makko ngam potal debbo hade sariya jaɓaaɗo e nder doosɗe leydi ndi toon, o ɗaɓɓiri e dow ɓernde makko, cuuɗi Kongres ɗii fof yo kaɗ Dakota naatde e Dental Dowla. Bones ina salii no feewi eɓɓooji ngam waɗtude naamnal renndoyankeewal ngal naamnal politik, e renndinde miijooji mum luulndiiɗi e nder binndanɗe jaayɗe. [2]
O woniino golloowo teskinɗo e nder njuɓɓudi laamu, e hitaande 1889 o woniino binndoowo e batu gadano fedde rewɓe ngenndiiji ɗi ngonaa partiiji, to Chicago, Illinois. Fedde rewɓe Kerecee’en (WCTU) to Webster, Dakota du Sud, yaltini mo caggal hitaande golle ngam tawtoreede batu nguu ngu alaa ko woni e mum. Bones heɓi bayyinaango laawɗungo ina hollita "Rewɓe senndikaa Webster njalti, ɓe ƴetti yoɓde Bones yoɓe ngam o naati e dille seertude, e kadi ngam luural makko e hooreejo leydi men." [2]
Ko o pioneer koɗdiiɗo e wuro makko, Bones heɓi dokkal block lots ngam suudu ñaawirdu e cuuɗi diiwaan. E nder doole makko, Day County, SD feccii ngam rokkude nokku caɗtuɗo ngam jooɗorde diiwaan oo. Golle makko ngam heɓde laamorgo diiwaan Dakota du Sud tawa ina woni e nokku ɗo geɗe leydi ndii ngoni ɗoo, ngaddi hakkillaaji yiilirde njulaagu to wuro Pierre, SD . Ndeen o noddaama ngam wonde koɗo tedduɗo e wuro maɓɓe. Bones ko balloowo Matilda Joslyn Gage baawɗo yuɓɓinde Dental Liberal ngenndiwal debbo. O haaliino e batu nguu to Washington DC, o jeyaa ko e diiso toppitiingo ndeen fedde. [1]
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]To Iowa, o resi Kendall Parker, ndeen dewgal joofi ko e ceergal. O jokki e reende sukaaɓe maɓɓe, kono o heɓaani hay kaalis ngam wallitde. Ɗiɗaɓere ndee, o resii Kolonel Thomas Arthur Bones (1835–1923) e hitaande 1880 walla 1881. [3] Ko kanko woni hooreejo fedde komisariyaaji mahnooɗo galle soldateeɓe to Hot Springs, to Dakota worgo. [1]
O sankii ko ñalnde 11 sulyee 1901, to Washington, o wirnaa to yanaande Glenwood to ndeen wuro. [ <span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2019)">ciimtol ina haani</span> ]