Mary Brebner
Mary Brebner (31 desaambar 1858-6 mee 1933) ko jannginoowo Angalteer. O jeyaa ko e rewɓe artuɓe jannginde ɗemngal Almaañ to Angalteer, kadi o jeyaa ko e rewɓe artuɓe jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Aberystwyth,[1] ɗo o janngini ɗemɗe hannde e ɗemɗe ɓooyɗe, kadi o ardii departemaa ɗemɗe e nder wolde adunaare adannde.[2] O siforaama wonde gooto e "rewɓe ɓurɓe waawde jannginde ɗemɗe janane hannde e nder leydi Angalteer."[2]
Nguurndam e golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Mary Brebner jibinaa ko to Aberdeen e lewru Duujal hitaande 1858. O janngi ngam heɓde dipolom makko lesleso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wales, o heɓi jaŋde makko leslesre e hitaande 1881 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ladies College, o heɓi jaŋde makko adannde e hitaande 1883.[4] O heɓi BA makko e hitaande 1885, o janngi ngam heɓde dipolomaaji ɗiɗi master to duɗal jaaɓi haaɗtirde London e hitaande 1893 e 1895 e Classics e Farayse e Almaañ.[4][5] O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Cambridge e gardagol Elizabeth Phillips Hughes, o heɓi kadi bursi yah-ngartaa Gilchrist. Ciimtol makko ummoraade e bursi oo yaltinaama e nder deftere keewnde ko fayti e janngingol ɗemngal hanndewal e nder leydi Almaañ, nde siforaama no feewi "no feewi", nde yaltinaama laabi keewɗi.[1][6] Brebner ko "reformer" e nder jannginde ɗemɗe, o wiyi ko jannginde rewrude e huutoraade ɗemngal ngal, wonaa jannginde ko fayti e ɗemngal ngal.[7] O janngini nder duɗe mawɗe, o janngini ɗemɗe jamaanu haa jannginooɓe almudɓe les hukuuma janngirde London.[8]
E hitaande 1897 Brebner rokkaama kaalis e juuɗe Soames Trust ngam wallitde huutoraade fonetik e nder janngingol ɗemɗe e nder duɗe Engele e Wels.[9] E hitaande 1898 o toɗɗaa balloowo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Aberystwyth, ɗo o jannginta ɗemɗe hannde (ko ɓuri heewde ko Farayse e Almaañ) kadi omo foti wallitde e jannginde ɗemngal Latin e Engele.[4][10][11] E hitaande 1914 nde wolde adunaare adannde fuɗɗii o artiraa Lecturer e nder ŋakkeende professeur Almaañ gadano to Aberystwyth, o ardii departemaa oo e dow jam e nder wolde nde.[2] O woppi golle e hitaande 1919,[2] o maayi ko e hitaande 1933.[3]
Binndanɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Brebner, M. (1899) Laawol janngingol ɗemɗe jamaanu e nder leydi Almaañ: wonde ciimtol ngol hollittaama hoolaaɓe fedde jaŋde Gilchrist e njillu mum to Almaañ e hitaande 1897, hono ganndo yahoowo Gilchrist (London) .
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ausant, Emili; Fortis, Jean-Misel (15 mee 2020). Daartol ɗemɗe 2017: Binndanɗe cuɓaaɗe e batu winndereyankeewu 14ɓiire jowitiingal e daartol gannde ɗemɗe, (ICHoLS 14), Pari, 28 ut – 1 suwee. Sosiyetee bayyinoowo binndanɗe John Benjamins. p. 199. Ɗemngal 978-90-272-6127-4.
"WAW: Rewɓe e wolde". WAW: Rewɓe e hare.
Brebner, Yuhanna. "Taariindi Brebner" (PDF). Taƴe Brebner.
Mitel, Saarlot. "'Rewɓe janngooɓe to UCL e fuɗɗoode kitaale 1880'" (PDF).
Murray, Janet Horowiis; Stark, Myra (19 lewru Duujal 2016). Ƴeewndo debbo Engeleejo e naamne renndo e gollorɗe: 1899. Routledge. ISBN 978-1-315-39628-6.
Mariyam (1899). Laawol janngingol ɗemɗe hannde e nder leydi Almaañ : wonde ciimtol ngol ɓe ndokki hoolaaɓe fedde jaŋde Gilchrist e njillu maɓɓe to Almaañ e hitaande 1897, hono ganndo yahoowo Gilchrist. Mbulmbuldi. OCLC 1141614086.
Makleland, Nikolaa; Kofe, Simon; Liɗɗi, Lina. Jannginde ɗemngal: Janngude e ko ɓenni (PDF). p. 2.
Murray, Janet Horowiis; Stark, Myra (19 lewru Duujal 2016). Ƴeewndo debbo Engeleejo e naamne renndo e gollorɗe: 1899. Routledge. ISBN 978-1-315-39628-6.
"Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Galles | Vol. XX No. 6 mars 1898 | 1898 | Jaayndeeji Galles - Defterdu ngenndi Galles". jaayndeeji.defterdu.wales. Marse 1897.
Murray, Janet Horowiis; Stark, Myra (19 lewru Duujal 2016). Ƴeewndo debbo Engeleejo e naamne renndo e gollorɗe: 1899. Routledge. ISBN 978-1-315-39628-6.
"Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Galles | Vol. XXII No. 1 Oktoobar 1899 | 1899 | Jaayndeeji Galles - Defterdu ngenndi Galles". jaayndeeji.defterdu.wales. Hitaande 1899.