Jump to content

Matilda J. Koolaaɗo kuuɓal

Iwde to Wikipedia
Matilda J. Koolaaɗo kuuɓal
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuGana Taƴto
InndeMatilda Taƴto
Innde ɓesnguClerk Taƴto
Ɗuubi daygo2 Mbooy 1916 Taƴto
Date of death27 Bowte 1984 Taƴto
Place of deathAkra Taƴto
FatherNicholas Timothy Clerk Taƴto
SiblingJane E. Clerk, Theodore S. Clerk, Carl Henry Clerk Taƴto
RelativeAlexander Worthy Clerk, Regina Hesse, Emmanuel Charles Quist Taƴto
Janngi toUniversity of Edinburgh Medical School, Achimota School, London School of Hygiene & Tropical Medicine, University of London Taƴto
Academic degreepostgraduate diploma, bachelor's degree, diploma Taƴto
Academic majormedicine, surgery, Tropical Medicine and Hygiene Taƴto

Matilda Johanna Clerk (2 mars 1916 – 27 desaambar 1984) ko piilaaɗo safaara e jannginoowo ganndal to Gold Coast e caggal ɗuum to Ganaa kam e debbo Ganaajo ɗiɗaɓo wontude cafroowo jannguɗo safaara ortodoks . Debbo gadano e nder leydi Ganaa e Afrik hirnaange janngude duɗal jaaɓi haaɗtirde e heɓde dipolomaaji caggal duɗal, Clerk kadi ko debbo Ganaajo gadano e kala fannu heɓde bursi jaŋde ngam jaŋde toownde caggal leydi M. J. Clerk woni debbo joyaɓo Afrik hirnaange wontude cafroowo caggal rewɓe Najeriya, Agnes Yewande Savage (1929), debbo gadano cafroowo Afrik hirnaange e Elizabeth Abimbola Awoliyi (1938); Irene Ighodaro (1944), debbo cafroowo gadano mo Siyeraa Leyoon e Susan Ofori-Atta (1947), debbo cafroowo gadano to Ganaa. Ɓeen safrooɓe ardiiɓe fof ko daraniiɓe cellal yumma, toppitagol sukaaɓe e cellal renndo e nder diiwaan hee. Duuɓi juutɗi caggal jeytaare leydi ndii e hitaande 1957, ko Clerk e Ofori-Atta tan ngoni safrooɓe rewɓe ɗiɗo e nder leydi Ganaa. E ruppitde ceiling gilaas e nder safaara e caɗeele goɗɗe juɓɓule ngam rokkude cellal, ɓe ngoni ko e ɓuuɓnude yontaaji caggal koloñaal Ganaa e Afrik hirnaange safrooɓe e sahaa nde fannu oo wonnoo haa jooni ko e monopoli worɓe e nde ko ɓuri heewde e rewɓe heɓde jaŋde toownde e biomedicine e winndere ndee kala ina njoginoo no feewi. Annduɓe e nder renndo safrooɓe ɓurngo heewde e worɓe e oon sahaa, ciftinii Matilda J. Clerk wonde « lampa ndimaagu debbo Ganaa.

Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Matilda Johanna Clerk jibinaa ko ñalnde 2 marse 1916 to Larteh e nder koye Akuapem, ɗo baaba mum, hono Nikolaa Timote Clerk (1862–1961) wonnoo e oon sahaa, ko o misioneer Basel. Baaba makko ko ganndo diine, jannguɗo to Basel, ko kanko woni hooreejo Sinode gadano e nder Egliis Presbiteriyankeewo to Cote d'Or tuggi 1918 haa 1932. e baaba makko sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe worɓe fof, Duɗal hakkundeewal sukaaɓe Presbiteriyankeewal ] Herstablished, yumma mum, Anna Alis Meyer (1873-1934) ko iwdi Ga- Danemark . Meyer ko ɓiy-yumma Emmanuel Charles Quist (1880–1959), awokaa e ñaawoowo wonnooɗo hooreejo Afrik gadano e Diiso sarɗiiji tuggi 1949 haa 1951, hooreejo Asaambele ngenndi Cote d’Or tuggi 1951 haa 1957 1957 haa noowammbar 1957.<ref>Patton, Adell Jr. (13 April 1996). Physicians, Colonial Racism, and Diaspora in West Africa. University Press of Florida. p. 29.

Mawniiko gorko biyeteeɗo Alexander Worthy Clerk (1820–1906), misiyoŋaaji Moraviyanke Jamayka, arii e leydi Danemark to Christiansborg (jooni ko wuro Osu ) to Accra e hitaande 1843, e nder fedde asliire 24 misiyoŋaaji Inndo hirnaange, gollotooɗi e les njiimaandi Mission Basel Espi . Siwis. Alexander W. Clerk wonnoo ko piilaaɗo e Egliis Presbiteriyankeejo Ganaa e gardo jaŋde e nder Ganaa koloñaal, o sosi duɗal hakkundeewal, Duɗal Salem to Osu e hitaande Iwdi Almaañ e Ga-Dangme . Neene makko ko Regina Hesse (1832─1898), jannginoowo piilaaɗo e gardiiɗo duɗal gollodiiɗo e Misiyoŋ Basel to Cote d’Or.

Mawɓe MJ Kilerk ko Karl Henri Kilerk (1895-1982) e Teodoor S. Kilerk (1909-1965). O woodi banndiraaɓe jeegom woɗɓe, o jeyaa ko e galle Clerk taariindi teskiindi to Accra, to leydi Gana. Carl Clerk ko jannginoowo ndema, gardiiɗo duɗal, winndiyanke, jaayndiyanke e jaagorde eklesiya Sinod nayaɓo e nder Egliis Presbyterian Gold Coast hakkunde 1950 e 1954 e winndiyanke jaaynde Christian Messenger gila 1950 Clerk woni arsitek Ganaajo gadano peewnuɗo e ƴellitde wuro laamorgo Tema, tawi mawniiko debbo, Jane E. Clerk (1904–1999), jannginoowo, ko gardiiɗo jaŋde piilaaɗo e nder leydi Ganaa koloñaal.

Jaŋde e heblo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

O heɓi jaŋde makko leslesre e hakkundeere to duɗe Presbyterian to Adawso e Aburi . To duɗal hakkundeewal sukaaɓe rewɓe Aburi ngal Matilda Clerk janngi haa 1931, jannginooɓe misiyoŋaaji Oropnaaɓe inniri mo MJ Clerk naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Achimota e hitaande 1932. O heɓi bursi Cadbury e hitaande 1933 To Achimota, o heɓi seedantaagal jannginooɓe diɗɗal ɗiɗaɓal (1935) e seedantaagal jaŋde toownde Cambridge ummoraade e London1).

Matilda Clerk suɓaama hooreejo duɗal sukaaɓe rewɓe e hitaande mum mawnde to Achimota. O woniino kadi piyanist e harfist jannguɗo ; nde o woni almuudo, o ɓuri waawde dingiral. Ina jeyaa e nafooje makko mbaylaandi, naalankaagal ( pentugol ) e Jardel.

E hitaande 1942, Matilda Clerk wonti debbo Ganaa gadano timminde jaŋde mum adannde hakkundeere e ganndal safaara, o ƴetti jaŋde toownde e fisik, kemikal, botani e zoologie to Achimota. Laamu koloñaal Angalteer e oon sahaa, e dow peewal, ina addana sukaaɓe worɓe tan tawtoreede eɓɓoore ndee. Nii woni, hade duɗal ngal jaɓde MJ Clerk winnditaade e kursus oo e hitaande 1940, baaba makko ina foti ɗaɓɓude e dow laawol guwerneer Gold Coast, hono Arnold Wienholt Hodson, ngam yoɓde ɗum yamiroore teeŋtunde. Ko kanko tan woni kanndidaa, gorko walla debbo, ngam heɓde jaŋde adannde e bakkaa safaara ganndiraaɗo 1st MB, Londres, e hitaande 1942.

Pioneeruuji goɗɗi e nder Afrik hirnaange

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1933, Edna Elliot-Horton, daraniiɗo politik Siyeraa Leyoon, wonti debbo ɗiɗaɓo Afrik hirnaange jaŋnguɗo jaŋde toownde, kadi ko kañum woni gadano heɓde dipolomaaji mum bakkaa to bannge gannde kese. Annie Jiagge, kadi ko almuudo duɗal Achimota, debbo gadano ñaawoowo Ganaa, timminii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu to Londres e hitaande 1949. Fitirlaaji keewɗi ardiiɓe e golle safaara Gold Coast e oon sahaa, ina jeyaa heen gollodiiɓe makko piilaaɗo, O Susan Ofori-Atta, kadi janngii duɗal Achimota e duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara Edinburgh.

Jannginoowo ganndal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Hakkunde jaŋde makko jannginooɓe/jaŋde hakkundeere e jaŋde makko adannde safaara to Achimota, o woniino jannginoowo ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Wesley tuggi 1938 haa 1940. Caggal ɗuum o janngini biyoloji duuɓi ɗiɗi to duɗal makko alma mater, duɗal Achimota, tuggi 1942 haa.

  • Waktuuji rewɓe e nder ganndal
  • Rewɓe e nder safaara