Matilda Joslin Gage
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Inditirde | Matilda Joslyn Gage |
| Innde | Matilda, Electa |
| Innde ɓesngu | Joslyn, Gage |
| Ɗuubi daygo | 24 Mbooy 1826 |
| Ɗoforde | Cicero |
| Date of death | 18 Mbooy 1898 |
| Place of death | Chicago |
| Place of burial | Fayetteville |
| Father | Hezekiah Joslyn |
| Marude | Maud Gage Baum |
| Sana'aji | women's rights activist, editor, journalist, suffragist, suffragette |
| Field of work | abolition of slavery, women's suffrage in the United States |
| Janngi to | Clinton Liberal Institute |
| Diina | Theosophy |
| Magnum opus | History of Woman Suffrage |
| Award received | National Women's Hall of Fame |
Matilda Joslyn Gage ( née Joslyn ; 24 marse 1826 – 18 marse 1898) ko binndoowo e golloowo Ameriknaajo. O ɓuri anndeede ko e darnde makko e suɓngooji rewɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, kono kadi o waɗii kampaañ ngam haɓaade hakkeeji Ameriknaaɓe asliiji, e abolitionism, e miijo ndimaagu . Ko kanko woni innde « effet Matilda », sifotoonde jikkuuji salaade rewɓe njeenaari e peewnugol ganndal. O waɗii batte e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo L. Frank Baum, binnduɗo deftere wiyeteende « Jaagorgal kaawningal Oz » .
Ko kanko ɓuri famɗude haalooɓe [1] e batu ngenndiwal hakkeeji rewɓe e hitaande 1852, yuɓɓinaangu to Syracuse, New York . E wondude e Susan B. Anthony e Elizabeth Cady Stanton, Gage wallitii e sosde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe e hitaande 1869. E nder kitaale 1878–1881, o yaltini e o yuɓɓini deftere wiyeteende “ Citizen National”, deftere nde o haali ko faati e caɗeele rewɓe. O wondi e Elizabeth Cady Stanton e Susan B. Anthony, o woniino duuɓi keewɗi e yeeso dille woote, o gollodii e maɓɓe e binndol defte tati gadane ɗe daartol woote debbo (1881–1887). Ko kanko winndi Katekisma hakkeeji debbo (1868); Debbo ko jibinannde (1870); Mo yuɓɓini kampaañ Tennessee (1880); e Debbo, Eklesiya e Dowla (1893). [2]
Duuɓi keewɗi, o jokkondirii e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, kono nde miijooji makko e suɓngooji e feminism ɓeydii tiiɗde e heewɓe e terɗe mayre, o sosi Fedde Ngenndiije Dentuɗe Liberal Rewɓe tawi faandaare mum ko : Tabitinde hakke debbo e laamu hoore mum ; hollirde sabaabu leelgol jaɓgol ɗaɓɓaande makko ; reende kuule ndimaagu siwil e diine ; umminde miijo renndo e kulhuli dental ekkol e dowla rewrude e waylude doosɗe leydi, e ñiŋde jaŋde leslesre debbo. O wonii hooreejo ndee fedde gila nde sosaa e hitaande 1890 haa nde o maayi to Chicago e hitaande 1898. [2]
Iwdi galle e jaŋde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Matilda Electa Joslyn jibinaa ko to Cicero, to wuro New York, ñalnde 24 marse 1826. Jibnaaɓe makko ko Doktoor Hiskiya e Helen (Leslie) Joslyn. Baaba makko, jeyaaɗo to New England e iwdi rewolison, ko miijotooɗo rimɗuɗo, kadi ko o daraniiɗo woppude koye mum en gila e fuɗɗoode. E yumma makko, jeyaaɗo e galle Leslie to Ecoppi, Gage roni yiɗde makko wiɗtooji daartol. [2] Galle maɓɓe ko nokku ɗo laana njoorndi les leydi, nokku kisal jiyaaɓe dognooɓe.
Jaŋde makko adannde heɓi ɗum ko e jibnaaɓe makko, kadi weeyo hakkille galle makko ina joginoo batte e golle makko. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Clinton, to Clinton, to diiwaan Oneida, to New York . [2]
Dewgal e golle puɗɗaaɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ñalnde 6 lewru bowte hitaande 1845, tawi omo yahra e duuɓi 18, o resi Henry H. Gage, njulaagu Cicero, ɓe mbaɗti galle maɓɓe duumotooɗo to Fayetteville, New York . [2] O fotnoo ko kasoo sabu golle makko jowitiiɗe e laawol laana njoorndi les leydi e nder sariya jiyaaɓe dognooɓe e hitaande 1850, jowitiiɗo e ballal jiyaaɓe dognooɓe. Gage naati e dille jojjanɗe rewɓe e hitaande 1852 nde o felliti haalde e batu ngenndiwal jojjanɗe rewɓe to Syracuse, New York .
Winndiyanke e bayyinoowo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Jaayɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Gage ko jannguɗo no feewi, ko binndoowo keewɗo doole—debbo ɓurɗo waawde e janngude e yonta makko, wiyi ko ɓiyiiko gorko, L. Frank Baum . O winnditii e jaayɗe keewɗe, omo haala ko fayti e ƴellitaare dille suɓngooji rewɓe . E hitaande 1878, o soodi Ballot Box, jaaynde lewru kala fedde suɓngooji to Toledo, Ohio, nde gardiiɗo mayre, hono Sarah R. L. Williams, felliti woppude golle. Gage wayli ɗum e The National Citizen and Ballot Box, o faamnini anniyaaji makko e kaayitaaji ɗii nii :