Maunatlala
| Lesdi | Boosuwaana |
|---|---|
| Nder laamoore | Central District |
| Hiiri-weeti pelle | UTC+02:00 |
| Jonde kwa'odineto | 22°35′49″S 27°37′48″E |

Maunatlala ko wuro tawaango e nder diiwaan hakkundeejo, ngo Politik ngenndiijo koɗki renndini koɗorɗe tataɓere III. Wuro ngo ina woni fotde 88 km fuɗnaange Palapye, ina waɗi 4951 neɗɗo e binnditagol yimɓe 2011. Maunatlala woni nder leydi leñol les njiimaandi njuɓɓudi leydi Ngwato rewrude e njuɓɓudi leydi les Maunatlala. Wuro ngo ina tolnoo e 1302Ha e njaajeendi. Wuro ngo woni nokku ɗo baraas Lotsane woni ɗoo. Maunatlala ina jogii nokku keewɗo faayiida, mo weeɓaani heɓde e jokkondirde e Afrik worgo, sibu ko hedde 30 KM tan woni e keeri leydi ndii. E wiyde mawɓe wuro Maunatlala, bagaaji Babirwa Maunatlala ummorii ko Afrik worgo saraaji tufɗe Blaauberg, ɓe ngummii ko Afrik worgo e gardagol Kgosi Mophato-a-Phukula. Ko adii fof ko ɓe ngari Bostwana ɓe koɗi ko e tufnde Serokolwane sara Serowe. Sabu hareeji hakkunde leñol Bangwato e leñol Mashona, Babirwa baga Maunatlala ndokkaama Lepokole. Nde o woni to Lepokole, Kgosi Sekgoma mo Bangwato, baaba Khama III neldi delegaasiyoŋ ummoraade e leñol mum ngam jeertinde Kgosi Phukula wonde won leñol Ndebele ngol laamɗo Mzilikazi ardii ngol ina yahra e laawol feewde Fuɗnaange e ɓe ngoni ko e ƴattaade kala leñol ngol ɓe kawri, ina nannga jawdi ndariindi e hitaande. Lepokole woni ko e laawol Mzilikazi, ko huunde himmunde wonande Kgosi Mophato e leñol mum ngam ummoraade Shoshong e jokkondirde e Bangwato. Baga Maunatlala jooɗii to Shoshong haa Kgosi Mophato maayi, caggal ɗuum ɓe ngarti e Afrik worgo, ɓe koɗi to Ganana e hitaande 1876. Hay so tawii ɓe ngummiima Afrik worgo, ɓe njokki jokkondiral tiiɗngal e Bangwato. E hitaande 1895 caggal nde mawɓe tato ɓee keɓi ndeenka e Boer en, Kgosi Khama neldi delegaasiyoŋ to Kgosi Mapena gardinooɗo leñol ngol e oon sahaa ngam humpitaade wonde keeri protektorat mbaɗaama, o woni ko e yaasi keeri ɗii. O wasiyiima yo o taccu haa Bostwana. Nde ɓe ngarti e leydi Bostwana, ɓe koɗi sara maayo wiyeteengo Kopung. Maayo ngo wonnoo ko ɓuuɓri ndiyam njareteeɗam leñol ngol. Ɓe keɓi innirde nokku oo Kopung.
Nde wakkati saali, ɓiɗɗo Kgosi Mapena mawɗo mo innde mum Maunatlala maayi, innde wuro man wayliti diga Kopung laati Maunatlala. Sarɗiiji weeyo Weeyo nokku Maunatlala ko semi-arid e ndunngu yoorngu e lebbi ɓuuɓɗi no feewi, e yooro endemik. Hakindo toɓooli nokku oo ko 440 mm. nguleeki ɓurtuki e nder diiwaan hee ina tolnoo e 12,5 e 6 degere Celsius. Tampere ɓurnde mawnude ina tolnoo e 21,5 e 40,5. Hono no leydi ndii fof nii, ɓuuɓol ina heewi no feewi, ina ɓura toɓo. Dataaji ummoriiɗi e nokku weeyo Mahalapye ina kollita wonde banngeeji henndu ina keewi no feewi e nder hitaande ndee kala. Henndu tiiɗndu ina waɗa e jokkondirde e ɓuuɓol e sahaa toɓo. Sahaa e sahaa fof njaaweeki ɓurtuki ko ɓuri 50knots ina winndee. Dataaji ina kollita wonde hono ɗeen henndu ina keewi juutde nguurndam. Topogaraafi Hiisa toowgol leydi dow koye maayo wuro ngo ko 856 meeteer, e dow koye Tswapong jogiiɗe 1310 meeteer dow koye maayo. Gila e les ɗeen tule ceene, ɓulli ilam maayo Lotsane ɓuuɓngo ina ɓuuɓtoo no feewi feewde worgo maayo ngoo. Heewɓe e ɓulli tokoosi e ɓulli ummortooɗi e tufɗe Tswapong ina ndoga e dow ŋoral ilam feewde maayo Lotsane. Hidroloji Wuro Maunatlala ina fawii e les ɓuuɓri Limpopo ndi maayo Lotsane waɗi feccere. Hakindo weeyo ngo vurngo moxxude ngo haa to ngo hawri e maayo Limpopo ko 15 790 meeteer kuuɓtodinɗo. Maayo Lotsane ina hokka ndiyam e nder baraas Lotsane to wuro Maunatlala. Leɗɗe Leɗɗe ɓurɗe heewde e nokku hee ko savannaaji ɓuuɓɗi e leɗɗe jillondirɗe e ɓeydagol nguleeki leɗɗe e jokkondiral e sifaa leɗɗe tawaaɗe e dow tule ceene e maayooji. Nokku savannah leɗɗe tawaaɗe e dow tule ceene e kaaƴe ina mbaawi fecceede e yaajde e ɗiɗi ; ɗiin ngoni Moologa e Mokoba. Leɗɗe Mopane ɓurɗe mawnude ɗee ina keewi mawnude e dow ŋoral. Nguurndam daabaaji Na’i e be’i ɓuri heewde e nguurndam ñaamooɓe leɗɗe mawɗe e nder nokkuuji ɓuuɓɗi Lotsane. Kulle ladde eggotooɗe ko wayi no ɓiɗɓe leɗɗe e ɓiɗɓe leɗɗe hartebeest majjii, jooni noon, golle aadee yaajɗe e nder diiwaan hee fof ina njaltinaa e nokku hee. Kuuɓal tawaaka e nokku hee, kono ina anndaa ina tawee e fuɗnaange. Wiɗtooji Departemaa Parkuuji Ngenndiiji e Kullon ladde Ariel kollitii wonde keewal kullon ladde ina waɗi Kudu, Impala, duiker e steenbok e nder limoore seeɗa, tawi kadi warthog ina heen. Demografi E fawaade e binnditagol koɗki e yimɓe 2011 ina waɗi 4552 neɗɗo e nder wuro Maunatlala e 4951 e nder Maunatlala e nokkuuji jokkondirɗi e mum. Maunatlala ko wuro ɗiɗaɓo ɓurngo mawnude e nder diiwaan Lerala-Maunatlala to bannge keewal yimɓe. Yimɓe e ndeeɗoo wuro ɓeydiima fotde 43% gila 2001 ɓeydagol hitaande kala ko ina tolnoo e 4,3%. Golle faggudu Yimɓe gollotooɓe e faggudu ina mbaɗi denndaangal yimɓe ɓe ngonaa jinnaaɓe