Jump to content

Mike Onoja

Iwde to Wikipedia
Mike Onoja
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InditirdeMike Onoja Taƴto
InndeMike Taƴto
Laamu inndeMike Onoja Taƴto
Ɗuubi daygo29 Siilto 1948 Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajibusinessperson Taƴto
Janngi toJanngirɗe Ahmadu Bello, Williams College Taƴto
Member of political partyPeoples Democratic Party Taƴto
Hair colorblack hair Taƴto
Eye colorbrown Taƴto
Personal pronounL485 Taƴto

Mike Okibe Onoja listenR ko jom jawdi Naajeeriya, Gonnooɗo Jaagorgal Defacto e nder hitaande 1993-1999, leydi Naajeeriya e ardiiɗo laamu diga Ado LGA, lesdi Benue. O jogii kadi tiitoonde laamu hono Akanaba K'Idoma.[1]

Mike Okibe Onoja janngi ko e duɗal misiyoŋaaji katolik en to diiwaan Agila, fuɗɗorii ko hitaande 1954. O ummii ko e duɗal hakkundeewal Methodist, Igumale, fotde hitaande hade makko yahde duɗal leslesal Saint Mary, Otukpo, ɗo o timmini jaŋde makko leslesre e hitaande 1961 to duɗal jaaɓi haaɗtirde James 1962, o heɓi bak makko e hitaande 1966.[2]

E hitaande 1969, o naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ahmadu Bello (ABU), Zaria, o janngi toon faggudu, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1972. Caggal ɗuum o naati e porogaraam Diploma e faggudu to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Colorado e hitaande 1975. Mike Onoja heɓi dipoloma mum master e faggudu ƴellitaare to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Massachu Williams97.[3]

Golle Mike Onoja gadane ɗee ko gardiiɗo konte to John Holt PLC, Jos, tuggi 1967 haa 1969.: 51 O golliima e ministeeruuji laamu ceertuɗi, ina jeyaa heen ministeer fedde toppitiinde peewnugol ngenndi, ministeer fedde toppitiinde ko fayti e yah-ngartaa, ministeer fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu, e ministeer toppitiiɗo ko fayti e difagol. O fuɗɗii golle makko e nder golle laamu to Ministeer Fedde nde ko fayti e bidsee e peewnugol leydi e hitaande 1972, o woni ofisee peewnugol. Caggal nde o waɗi kursus to Amerik, o artiraa e gardagol mawɗo eɓɓaande e hitaande 1976, e hitaande 1979 o artiraa e gardagol mawɗo eɓɓaande. Caggal hitaande, o artiraa e gardagol mawɗo peewnugol. Caggal kuudetaa konu laamu Muhammadu Buhari, Onoja artiraa to ministeer fedde toppitiinde ko feewti e yah-ngartaa, caggal ɗuum o artiraa e jappeere laamu. O artiraa ko e Ministeer Fedde nde ko feewti e njulaagu, hannde ina wiyee Ministeer Fedde nde ko feewti e njulaagu, njulaagu, e njulaagu, e hitaande 1984.

E nder hitaande ndee tan, o artiraa e Ñaawirde Toownde (Tribunal militaire) keeriiɗo, zone Kaduna, o woni binndoowo ñaawirdu nduu. O artiraa e Ministeer Defaas, o artiraa e departemaa konu, o woni cukko hooreejo leydi, caggal ɗuum o artiraa e jappeere mawnde e hitaande 1987, o woni cukko hooreejo Ministeer Defaas e hitaande 1990, o ɓeydaa kadi gardiiɗo e hitaande 1992, ko jaagorde ndeenka leydi ndii, hono Sani Abacha. E hitaande 1994, o artiraa gardiiɗo mawɗo / binndoowo duumotooɗo e ministeer ndeenka. O wonii e ministeer ndeenka haa hitaande 1999, nde o artiraa e ministeer doole e njamndi. Ko adii fof ko Biro Sekereteer laamu Fedde nde hono Sekereteer duumotooɗo e geɗe faggudu, ɗo o woni haa hitaande 2001. Caggal ɗuum o arti e Ministeer Fedde nde ko fayti e bidsee e peewnugol ngenndi, o woppi golle siwil to New York United, e nder golle makko e hitaande 2003 1988 haa 1999. O tawtoraama batuuji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Njulaagu e Ɓamtaare (UNCTAD) e Goomu 77 to Arusha, Tansani. O tawtoraama kadi, o lomtii ministeer fedde nde ko fayti e bidsee e peewnugol ngenndiiji e batuuji CEDEAO hakkunde 1978 e 1980.: 54

Mike Onoja nasti nder siyaasaaku nder hitaande 2007 nde o nasti suɓol arandewol ngam suɓugo guwerneer lesdi Benue les lesdi ndi'i, o ɗon mari haaje hukuumaaji pamari ɗin, o ɗonno haɓda bee Gabriel Suswam, Steven Lawani, bee Patrick Abba Moro. O dogi kadi e lannda gooto e hitaande 2015 e woote gardagol leydi Benue Sud, kono caggal ɗuum o woppi woote ɗee ngam senaateer David Mark, gardinooɗo Senaa jooni oo e oon sahaa, ngam ɓurde waawde huutoraade nafooje ngenndi Idoma.

Caggal nde lannda Demokaraasi Leñol fooli e wooteeji gardagol leydi 2015 e Kongres All Progressive, kanko e politikaaji goɗɗi lannda Demokaraasi Leñol ɓe ndartini Kongres All Progressive e hitaande 2016. O arti e lannda Demokaraasi Leñol e nder doggol wooteeji senaa Benuori so 2019. Caggal wooteeji senateeruuji PDP e hitaande 2018, Mike Onoja kadi ummii e lannda ka, o arti e lannda Social Democratic caggal nde o holliti mettere makko e no PDP waɗiri wooteeji ɗin.[4].[5][6]

Mike Onoja rokkaama teddungal Kumaniiɗo Ordre Niiseer (CON) e hitaande 1999 e juuɗe Seneraal Abdulsalaami Abubakar. E hitaande 2009, o rokkaa Doktoraa tedduɗo e ganndal njuɓɓudi (D.Sc.) Honoris Causa to Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Mkar. E hitaande 2017, duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja e nder kewu mum 21ɓo Convocation teddini mo e Dipolomaaji Doktoraa e ɗereeji. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State, Makurdi, rokki mo seedantaagal doktoraa goɗɗo e hitaande ndee.

  1. "Celebration Mike Onaja". Press Reader. This Day. Archived from the original on 4 December 2018. Retrieved 27 October 2018.
  2. Abonu, Adams (2023-07-17). "Mike Onoja: Tinubu's sure bet in Benue". Blueprint Newspapers Limited (in Engeleere). Retrieved 2025-06-29.
  3. Osso, Nyaknno (8 March 2017). "Onoja, Chief Mike". Biographical Legacy and Research Foundation, Nigeria. Archived from the original on 4 December 2018. Retrieved 17 October 2018.
  4. [Comrade Odeh Edache Benedict,The Living Seed, An Authorized Biography of Chief Dr.Mike Okibe Onoja , Ture Prints, Abuja, 2017]
  5. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named Osso20172
  6. "Federal Ministry of Industry, Trade and Investment". Federal Ministry of Industry, Trade and Investment. Archived from the original on 9 August 2018. Retrieved 17 October 2018.