Jump to content

Miles Franklin

Iwde to Wikipedia
Miles Franklin
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuOsterliya Taƴto
SoomaStella Maria Sarah Miles Franklin Taƴto
InndeMiles, Stella, Maria, Sarah Taƴto
Innde ɓesnguFranklin Taƴto
PseudonymBrent of Bin Bin Taƴto
Ɗuubi daygo14 Yarkomaa 1879 Taƴto
ƊofordeTalbingo Taƴto
Date of death19 Siilto 1954 Taƴto
Place of deathDrummoyne Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Writing languageInngilisjo Taƴto
Sana'ajinon-fiction writer, novelist, women's rights activist, writer, satirical novelist Taƴto
ResidenceNew South Wales, Dowlaaji Dentuɗi Taƴto
Archives atState Library of New South Wales Taƴto
Award receivedVictorian Honour Roll of Women Taƴto

Stella Maria Sarah Miles Franklin (14 oktoobar 1879 – 19 suwee 1954),ganndiraaɗo Miles Franklin, ko binndoowo Ostaraliijo, ɓurɗo anndeede e deftere makko wiyeteende My Brilliant Career, nde Blackwoods mo Edinburgh yaltini e hitaande 1901 Swagger, yaltinaaka haa hitaande 1936.

O woniino e ƴellitde binndol kesol ngol Ostarali, o jokki e ndee faandaare e wallitde winndooɓe, jaayɗe binndol, e pelle winndooɓe. O waɗii batte juutɗe e nguurndam binndol Ostarali rewrude e dokkal makko njeenaari mawndi hitaande kala ngam binndol ko faati e "Nguurndam Ostarali e kala faɗo mum", njeenaari Miles Franklin. Batte makko ɓeydii anndeede e hitaande 2013 e sosde njeenaari Stella[1], ndi debbo Ostaraliijo rokkata hitaande kala ngam golle binndol ɓurɗe moƴƴude.[2]

Nguurndam e golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Jibnaaɓe Franklin ko Susanna e John Franklin

Franklin jibinaa ko to Talbingo, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e nder falnde [3][4][5][6][7][8][9][10][11][12][13][14][15][16]Brindabella e nder nokku biyeteeɗo Staasiyoŋ Brindabella. Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo jibnaaɓe Ostarali, John Moris Franklin e Susannah Margaret Eleanor Franklin, jibinaaɗo Lampe, mo woni kala ko mawniiko debbo biyeteeɗo Edward Miles (walla Moyle) garnooɗo e laana ndiwoowa gadana ka to Scarborough e ñaawoore duuɓi jeeɗiɗi ngam gujjugol.Ɓesngu makko ko tergal e fedde squattocracy. O janngi ko e galle makko haa hitaande 1889 nde o naati duɗal Thornford Public. E nder oon sahaa, jannginoowo makko, Mary Gillespie (1856-1938) e Tom Hebblewhite (1857-1923) gardinooɗo jaaynde Goulburn nokku oo, cemmbini mo e binndol makko.

Franklin nder hitaande 1901

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Deftere makko ɓurnde anndeede, My Brilliant Career, ina haala daartol suka debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Sybylla Melvyn, mawɗo haa wonti debbo e nder ladde New South Wales.[6] Nde yalti ko e hitaande 1901 e ballal winndiyanke Ostarali biyeteeɗo Henry Lawson. Caggal nde nde yalti, Franklin ƴettii golle e nder safaara, caggal ɗuum o woni golloowo galle to Sydney e Melbourne. Nde o waɗata ɗum, o waɗii defte haa jaaynde Daily Telegraph e jaaynde Sydney Morning Herald les innde "Bachelor ɓooyɗo" e "Ɗemngal lesdi". E nder oo sahaa o winndi My Career Goes Bung ɗo Sybylla hawri e set binndol Sydney, kono nde yaltinaaka e jamaanu haa hitaande 1946.] Pijirlooji luulndiiɗi wolde, The Dead Must Not Return, yaltinaaka walla mbaɗaaka kono keɓii janngugol jamaanu e lewru suwee 2009.

To leyɗeele dentuɗe Amerik e Angalteer

Foto mo alaa ñalngu

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1906, Franklin ummii to Amerik, o waɗti golle binnditagol e Alice Henry, goɗɗo Ostaraliijo, to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe to Chicago, o wondi e jaaynde fedde nde, Life and Labor. Duuɓi makko to Amerik ina peeñninaa e On Dearborn Street (mo yaltinaaka haa 1981), daartol giɗli huutortoongol ɗemngal Amerik e mbaadi ndi nanndaani e golle Dashiell Hammett gadane ɗee. Kadi nde o woni to Amerik o winndi Some Everyday Folk and Dawn (1909), daartol galle tokooso Ostarali, huutortooɗo binndi ɓaleeji ngam waɗde ko ina wona 100 000 neɗɗo. O heɓi rafiiji keewɗi, o naati e sanatorium ko juuti e hitaande 1912 E hitaande 1915, o yahi Angalteer o golliima e coodoowo, o dañi heen kaalis e jaayndeyaagal. E lewru mars 1917 Franklin hokki hoore mum ngam kuugal konu haa suudu nyawndiigu Ostrovo haa suudu nyawndiigu rewɓe Ecoppi wakkati kampaañ Serbia hitaande 1917-18. O woniino coodoowo, caggal ɗuum o wonii gardiiɗo matron e nder opitaal 200 leeso jokkondirɗo e konu Serbi sara maayo Ostrovo to leydi Grece Maseduwaan gila lewru sulyee 1917 haa lewru feebariyee 1918.

Waɗi staff cook e dow yiɗde am. ... Ndeen Miss Brown waɗii rowre e kala & tiiɗnii wonde hoore. Mi acci tan 'em muddle along e mi hoosa notice bana mi mari hitaande ekkitol haa London dow laabi Engele. Ma miijo miijooji am mi winnda deftere so tawii firo ngoo arii e hoore am.

— Miles Franklin (deftere makko), ina siftina golle makko e sahaa wolde

Tuggi 1919 haa 1926 Franklin golliima e fedde ngenndiire toppitiinde koɗki e peewnugol wuro to Londres. O yuɓɓini kawral rewɓe hakkunde leyɗeele ngam koɗki e hitaande 1924. Nguurndam makko to Angalteer e kitaale 1920 addani mo waɗde filmo Bring the Monkey (1933), deftere sirlu galle ladde Angalteer. Deftere nde hollitii miijooji Franklin e dow ngenndi e kalaas. Deftere ndee ko ŋakkeende binndol e njulaagu.

Hoto ngartu e leydi Ostarali

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Franklin hoɗii to Ostarali e hitaande 1932 caggal maayde baaba mum e hitaande 1931. E nder oon duuɓi sappo o winndii defte keewɗe daartol e nder ladde Ostarali, ko ɓuri heen heewde o yaltinaa e innde "Brent of Bin Bin". Dagmar Schmidmaier, defterdu lesdi New South Wales, wi'i "Miles ɗon ɓesda hulde dow walaa ko o winndi fotti bee nasaraaku deftere My Brilliant Career nden o ɗon mari haaje winndugo bee inɗe feere-feere, hawti bee innde Brent of Bin Bin, ngam faddaago hoore maako diga limngal maako." 1936, o heɓi njeenaari S. H.Njeenaari ciftorgol ko adii. Franklin heɓi kadi njeenaari ciftorgol S. H. Prior e hitaande 1939 wondude e Kate Baker ngam golle maɓɓe ballondiral ‘Hol ko wonnoo Joseph Furphy?’.

E nder nguurndam makko fof, Franklin ina jokki e wallitde binndol Ostarali. O naati e fedde winndooɓe Ostarali e hitaande 1933 e fedde PEN Sydney e hitaande 1935. O hirjinii sukaaɓe winndooɓe ko wayi no Jean Devanny, Sumner Locke Elliott e Ric Throssell kadi o wallitorii jaayndeeji binndi kesi, Meanjin e Southerly. Miles weltinii yimɓe winndooɓe to galle mum to Carlton, NSW. Deftere otogaraafi anndiraande Deftere Waratah Miles Franklin nde defterdu dowla NSW joginoo, huutoraa ko ngam otogaraafi e binndi. Hoɓɓe ɓee cemmbinaama ngam yarde teewu e nder koppi Waratah, koppi Royal Doulton, ɗi Sydney jibinaaɗo biyeteeɗo Lulu Shorter feewni, e winndude e deftere Waratah.

Koppo waratah e ɓuuɓri Miles Franklin 1904. Oo koppo ina jeyaa e ko defterdu dowla NSW moofti

E hitaande 1937, Franklin salii toɗɗaade Ofisee e nder yamiroore laamu Biritaan nde tawnoo o mettini e toɗɗagol yimoowo banndiiko biyeteeɗo Mary Gilmore e teddungal ɓurngal toowde e Dame Commander e nder yamiroore wootere.

E nder ooɗoo sahaa nguurndam makko Franklin ko tawtoraaɗo e haaloowo sahaa kala e nder kewuuji pinal e binndol ceertuɗi. Njoɓdi makko ina tuugnii e ndimaagu haala e daranaade binndol Ostarali. Franklin wonaa tergal e lannda politik gooto, hay so tawii noon binndanɗe makko ina kollita nafoore sosiyaalisma e ASIO ina joginoo fayndaare Franklin e sahaa wolde huuɓtodinnde. Sehil Franklin binndoowo biyeteeɗo P.R. ('Inky') Stephenson fuɗɗii dillere Ostarali adannde, haɓantoonde wolde, e darorɗe hitaande 1941, nde Franklin salii no feewi, hono no seedtorii binndanɗe makko e binndanɗe makko e oon sahaa - "Reds walla pinks walla 'rightists' holliti majjere mum en fof de Stephenson "Mi waawaano jogaade hay huunde e politik makko". Franklin ina haɓanoo wolde no feewi, tee, nde tawnoo ina mettini e ko o dañi e wolde adunaare adannde, o hulii no feewi wolde e leydi Ostarali e oo sahaa.

So tawii Miles Franklin ina joginoo jom suudu heewɓe, o meeɗaa resde. O sankii ko ñalnde 19 lewru Seeɗto hitaande 1954, omo yahra e duuɓi 74, ƴiiƴam makko sankii to Jounama Creek, Talbingo sara ɗo o jibinaa ɗoo.

Gollondiral

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Miles Franklin waɗii golle binndol keewɗe e nder nguurndam mum fof. Gaagaa winndude jaaynde wiyeteende Life and Labour e Alice Henry to Amerik, o winndi kadi Pioneers on Parade e ballondiral e Dymphna Cusack e nguurndam Joseph Furphy (1944) "e ballondiral mettungal e Kate Baker".o adii ɗuum, e hitaande 1939, kanko e Baker ɓe keɓii njeenaari Prior Memorial ngam winndannde maɓɓe e Furphy.

Dever winndi wonde ɓataakeeji hakkunde Dymphna Cusack e Miles Franklin ɗi njaltinaa e Yarn Spinners "ina ndokka heen miijo laaɓtungo e naalankaagal ɓuuɓngal gollondiral binndol".

Njawdi

Sifaa Franklin mo Geraldin Rede waɗi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E nder wasiya makko o waɗii wasiyaaji ngam sosde njeenaari binndol hitaande kala anndiraandi njeenaari Miles Franklin. Nafoore adannde ndee ko Patrick White e Voss e hitaande 1957.

Wuro Canberra ngo Franklin e duɗal leslesal ɓadiiɗo ngal Miles Franklin ina inniree e teddungal makko. Duɗal ngal ina waɗa hitaande kala kawgel binndol ngam siftorde mo.Yanti heen kadi Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Franklin to Tumut, NSW ina inniraa kadi e teddungal makko.

E nder nguurndam makko Miles Franklin rokkii defterdu Mitchell geɗe keewɗe. Kaɓirɗe binndaaɗe e junngo kollitaama e nder dumunna 1937–1942. Eɓɓooje ceertuɗe "Pioneers on Parade" kollitaama e hitaande 1940. O wasiyi defte makko binndaaɗe, binndanɗe e binndanɗe kam e jimɗi Mary Fullerton. 47 e defte Miles Franklin ina tawee e defterdu dowri New South Wales, ina heen koppi gooto yiytaa e hitaande 2018.

Ummital nafoore Franklin waɗi ko caggal filmo Ostarali biyeteeɗo My Brilliant Career (1979), keɓɗo njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee.

E hitaande 2014, Google Doodle mawninii duuɓi mum

E nder deftere makko 2022, Salonika Burning, winndiyanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Gail Jones ina fijira Miles Franklin (hono 'Stella'), e ko o yi'i e Maseduwaan, ko o neɗɗo caɗtuɗo, wondude e pentooɓe Biritaan en Grace Pailthorpe e Stanley Spencer, e Olive King, jahroowo e duuɓi 18.

  • 1936 : Njeenaari ciftorgol S. H. Prior ndi jaaynde wiyeteende The Bulletin rokki ɗum ngam kala ko ina ɓuuɓna
  • 1939: Njeenaari S. H. Prior wonande Joseph Furphy: Lefol gorko e deftere mum
  • 2001: Caggal maayde makko o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria
  • Golle cuɓaaɗe
  • Golle am cemmbinɗe (1901)
  • Won e yimɓe ñalnde kala e fajiri (1909)
  • Blastus ɓooyɗo mo Banndikot (1931)
  • Addu ɓoccoonde (1933)
  • Ko ɗum fof (1936)
  • Pioneer en e defile (1939) – e Dimfna Kusak
  • Golle am ina njaha (1946)
  • Rose ɓuuɓɗo (1947)
  • Haa laawol Dearborn (1981)
  • E les innde fenaande "Brent mo Bin Bin".
  • Dow leydi (1928)
  • Doggol maayo sappo (1930)
  • Rutto e Bool Bool (1931)
  • Fuɗɗoode toUmmital (1950)
  • Kakakooji (1954)
  • Gorko mawɗo to Gyang Gyang (1956)
  • Ko wonaa fijirde
  • Joseph Furphy: Lefol neɗɗo e deftere mum (1944)
  • Jaleeɗe, wonaa ngam kaɓirgal (1956)
  • Cukaagu to Brindabella (1963)
  1. "History of the Award". www.milesfranklin.com.au. Archived from the original on 6 September 2015. Retrieved 17 October 2015.
  2. "Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe". Australian Dictionary of Biography. Retrieved 15 April 2024.
  3. "About the Stella Prize". Archived from the original on 19 April 2015.
  4. State Library of New South Wales
  5. "Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe". Australian Dictionary of Biography. Retrieved 15 April 2024.
  6. "Miles Franklin a brilliant career" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid |url-status=deviated (help)Template:Cbignore
  7. Template:Cite encyclopedia
  8. Roe (1981)
  9. McPhee, John Alexander; Museums and Galleries NSW (2008). Great Collections : treasures from Art Gallery of NSW, Australian Museum, Botanic Gardens Trust, Historic Houses Trust of NSW, Museum of Contemporary Art, Powerhouse Museum, State Library of NSW, State Records NSW. Museums & Galleries NSW. p. 89. ISBN 9780646496030. OCLC 302147838.
  10. Franks, Rachel (Winter 2016). "A Far-Flung War Mania" (PDF). SL Magazine. 9. No. 2: 22. Archived (PDF) from the original on 27 June 2017. Retrieved 1 March 2019.
  11. "Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe". Australian Dictionary of Biography. Retrieved 15 April 2024.
  12. "Miles Franklin a brilliant career" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid |url-status=deviated (help)Template:Cbignore
  13. "Miles Franklin a brilliant career" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid |url-status=deviated (help)Template:Cbignore
  14. "Miles Franklin a brilliant career" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid |url-status=deviated (help)Template:Cbignore
  15. "Miles Franklin: A Brilliant Career?" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid |url-status=deviated (help)Template:Cbignore
  16. "Home At Last" (PDF). SL Magazine. 11 (2): 12–13. Winter 2018. Archived (PDF) from the original on 1 March 2019. Retrieved 1 March 2019.