Miles Franklin
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Osterliya |
| Sooma | Stella Maria Sarah Miles Franklin |
| Innde | Miles, Stella, Maria, Sarah |
| Innde ɓesngu | Franklin |
| Pseudonym | Brent of Bin Bin |
| Ɗuubi daygo | 14 Yarkomaa 1879 |
| Ɗoforde | Talbingo |
| Date of death | 19 Siilto 1954 |
| Place of death | Drummoyne |
| Wolde | Inngilisjo |
| Writing language | Inngilisjo |
| Sana'aji | non-fiction writer, novelist, women's rights activist, writer, satirical novelist |
| Residence | New South Wales, Dowlaaji Dentuɗi |
| Archives at | State Library of New South Wales |
| Award received | Victorian Honour Roll of Women |
Stella Maria Sarah Miles Franklin (14 oktoobar 1879 – 19 suwee 1954),ganndiraaɗo Miles Franklin, ko binndoowo Ostaraliijo, ɓurɗo anndeede e deftere makko wiyeteende My Brilliant Career, nde Blackwoods mo Edinburgh yaltini e hitaande 1901 Swagger, yaltinaaka haa hitaande 1936.
O woniino e ƴellitde binndol kesol ngol Ostarali, o jokki e ndee faandaare e wallitde winndooɓe, jaayɗe binndol, e pelle winndooɓe. O waɗii batte juutɗe e nguurndam binndol Ostarali rewrude e dokkal makko njeenaari mawndi hitaande kala ngam binndol ko faati e "Nguurndam Ostarali e kala faɗo mum", njeenaari Miles Franklin. Batte makko ɓeydii anndeede e hitaande 2013 e sosde njeenaari Stella[1], ndi debbo Ostaraliijo rokkata hitaande kala ngam golle binndol ɓurɗe moƴƴude.[2]
Nguurndam e golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Jibnaaɓe Franklin ko Susanna e John Franklin
Franklin jibinaa ko to Talbingo, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e nder falnde [3][4][5][6][7][8][9][10][11][12][13][14][15][16]Brindabella e nder nokku biyeteeɗo Staasiyoŋ Brindabella. Ko kanko woni ɓiɗɗo mawɗo jibnaaɓe Ostarali, John Moris Franklin e Susannah Margaret Eleanor Franklin, jibinaaɗo Lampe, mo woni kala ko mawniiko debbo biyeteeɗo Edward Miles (walla Moyle) garnooɗo e laana ndiwoowa gadana ka to Scarborough e ñaawoore duuɓi jeeɗiɗi ngam gujjugol.Ɓesngu makko ko tergal e fedde squattocracy. O janngi ko e galle makko haa hitaande 1889 nde o naati duɗal Thornford Public. E nder oon sahaa, jannginoowo makko, Mary Gillespie (1856-1938) e Tom Hebblewhite (1857-1923) gardinooɗo jaaynde Goulburn nokku oo, cemmbini mo e binndol makko.
Franklin nder hitaande 1901
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Deftere makko ɓurnde anndeede, My Brilliant Career, ina haala daartol suka debbo jahroowo e duuɓi 18, biyeteeɗo Sybylla Melvyn, mawɗo haa wonti debbo e nder ladde New South Wales.[6] Nde yalti ko e hitaande 1901 e ballal winndiyanke Ostarali biyeteeɗo Henry Lawson. Caggal nde nde yalti, Franklin ƴettii golle e nder safaara, caggal ɗuum o woni golloowo galle to Sydney e Melbourne. Nde o waɗata ɗum, o waɗii defte haa jaaynde Daily Telegraph e jaaynde Sydney Morning Herald les innde "Bachelor ɓooyɗo" e "Ɗemngal lesdi". E nder oo sahaa o winndi My Career Goes Bung ɗo Sybylla hawri e set binndol Sydney, kono nde yaltinaaka e jamaanu haa hitaande 1946.] Pijirlooji luulndiiɗi wolde, The Dead Must Not Return, yaltinaaka walla mbaɗaaka kono keɓii janngugol jamaanu e lewru suwee 2009.
To leyɗeele dentuɗe Amerik e Angalteer
Foto mo alaa ñalngu
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1906, Franklin ummii to Amerik, o waɗti golle binnditagol e Alice Henry, goɗɗo Ostaraliijo, to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe to Chicago, o wondi e jaaynde fedde nde, Life and Labor. Duuɓi makko to Amerik ina peeñninaa e On Dearborn Street (mo yaltinaaka haa 1981), daartol giɗli huutortoongol ɗemngal Amerik e mbaadi ndi nanndaani e golle Dashiell Hammett gadane ɗee. Kadi nde o woni to Amerik o winndi Some Everyday Folk and Dawn (1909), daartol galle tokooso Ostarali, huutortooɗo binndi ɓaleeji ngam waɗde ko ina wona 100 000 neɗɗo. O heɓi rafiiji keewɗi, o naati e sanatorium ko juuti e hitaande 1912 E hitaande 1915, o yahi Angalteer o golliima e coodoowo, o dañi heen kaalis e jaayndeyaagal. E lewru mars 1917 Franklin hokki hoore mum ngam kuugal konu haa suudu nyawndiigu Ostrovo haa suudu nyawndiigu rewɓe Ecoppi wakkati kampaañ Serbia hitaande 1917-18. O woniino coodoowo, caggal ɗuum o wonii gardiiɗo matron e nder opitaal 200 leeso jokkondirɗo e konu Serbi sara maayo Ostrovo to leydi Grece Maseduwaan gila lewru sulyee 1917 haa lewru feebariyee 1918.
Waɗi staff cook e dow yiɗde am. ... Ndeen Miss Brown waɗii rowre e kala & tiiɗnii wonde hoore. Mi acci tan 'em muddle along e mi hoosa notice bana mi mari hitaande ekkitol haa London dow laabi Engele. Ma miijo miijooji am mi winnda deftere so tawii firo ngoo arii e hoore am.
— Miles Franklin (deftere makko), ina siftina golle makko e sahaa wolde
Tuggi 1919 haa 1926 Franklin golliima e fedde ngenndiire toppitiinde koɗki e peewnugol wuro to Londres. O yuɓɓini kawral rewɓe hakkunde leyɗeele ngam koɗki e hitaande 1924. Nguurndam makko to Angalteer e kitaale 1920 addani mo waɗde filmo Bring the Monkey (1933), deftere sirlu galle ladde Angalteer. Deftere nde hollitii miijooji Franklin e dow ngenndi e kalaas. Deftere ndee ko ŋakkeende binndol e njulaagu.
Hoto ngartu e leydi Ostarali
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Franklin hoɗii to Ostarali e hitaande 1932 caggal maayde baaba mum e hitaande 1931. E nder oon duuɓi sappo o winndii defte keewɗe daartol e nder ladde Ostarali, ko ɓuri heen heewde o yaltinaa e innde "Brent of Bin Bin". Dagmar Schmidmaier, defterdu lesdi New South Wales, wi'i "Miles ɗon ɓesda hulde dow walaa ko o winndi fotti bee nasaraaku deftere My Brilliant Career nden o ɗon mari haaje winndugo bee inɗe feere-feere, hawti bee innde Brent of Bin Bin, ngam faddaago hoore maako diga limngal maako." 1936, o heɓi njeenaari S. H.Njeenaari ciftorgol ko adii. Franklin heɓi kadi njeenaari ciftorgol S. H. Prior e hitaande 1939 wondude e Kate Baker ngam golle maɓɓe ballondiral ‘Hol ko wonnoo Joseph Furphy?’.
E nder nguurndam makko fof, Franklin ina jokki e wallitde binndol Ostarali. O naati e fedde winndooɓe Ostarali e hitaande 1933 e fedde PEN Sydney e hitaande 1935. O hirjinii sukaaɓe winndooɓe ko wayi no Jean Devanny, Sumner Locke Elliott e Ric Throssell kadi o wallitorii jaayndeeji binndi kesi, Meanjin e Southerly. Miles weltinii yimɓe winndooɓe to galle mum to Carlton, NSW. Deftere otogaraafi anndiraande Deftere Waratah Miles Franklin nde defterdu dowla NSW joginoo, huutoraa ko ngam otogaraafi e binndi. Hoɓɓe ɓee cemmbinaama ngam yarde teewu e nder koppi Waratah, koppi Royal Doulton, ɗi Sydney jibinaaɗo biyeteeɗo Lulu Shorter feewni, e winndude e deftere Waratah.
Koppo waratah e ɓuuɓri Miles Franklin 1904. Oo koppo ina jeyaa e ko defterdu dowla NSW moofti
E hitaande 1937, Franklin salii toɗɗaade Ofisee e nder yamiroore laamu Biritaan nde tawnoo o mettini e toɗɗagol yimoowo banndiiko biyeteeɗo Mary Gilmore e teddungal ɓurngal toowde e Dame Commander e nder yamiroore wootere.
E nder ooɗoo sahaa nguurndam makko Franklin ko tawtoraaɗo e haaloowo sahaa kala e nder kewuuji pinal e binndol ceertuɗi. Njoɓdi makko ina tuugnii e ndimaagu haala e daranaade binndol Ostarali. Franklin wonaa tergal e lannda politik gooto, hay so tawii noon binndanɗe makko ina kollita nafoore sosiyaalisma e ASIO ina joginoo fayndaare Franklin e sahaa wolde huuɓtodinnde. Sehil Franklin binndoowo biyeteeɗo P.R. ('Inky') Stephenson fuɗɗii dillere Ostarali adannde, haɓantoonde wolde, e darorɗe hitaande 1941, nde Franklin salii no feewi, hono no seedtorii binndanɗe makko e binndanɗe makko e oon sahaa - "Reds walla pinks walla 'rightists' holliti majjere mum en fof de Stephenson "Mi waawaano jogaade hay huunde e politik makko". Franklin ina haɓanoo wolde no feewi, tee, nde tawnoo ina mettini e ko o dañi e wolde adunaare adannde, o hulii no feewi wolde e leydi Ostarali e oo sahaa.
So tawii Miles Franklin ina joginoo jom suudu heewɓe, o meeɗaa resde. O sankii ko ñalnde 19 lewru Seeɗto hitaande 1954, omo yahra e duuɓi 74, ƴiiƴam makko sankii to Jounama Creek, Talbingo sara ɗo o jibinaa ɗoo.
Gollondiral
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Miles Franklin waɗii golle binndol keewɗe e nder nguurndam mum fof. Gaagaa winndude jaaynde wiyeteende Life and Labour e Alice Henry to Amerik, o winndi kadi Pioneers on Parade e ballondiral e Dymphna Cusack e nguurndam Joseph Furphy (1944) "e ballondiral mettungal e Kate Baker".o adii ɗuum, e hitaande 1939, kanko e Baker ɓe keɓii njeenaari Prior Memorial ngam winndannde maɓɓe e Furphy.
Dever winndi wonde ɓataakeeji hakkunde Dymphna Cusack e Miles Franklin ɗi njaltinaa e Yarn Spinners "ina ndokka heen miijo laaɓtungo e naalankaagal ɓuuɓngal gollondiral binndol".
Njawdi
Sifaa Franklin mo Geraldin Rede waɗi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E nder wasiya makko o waɗii wasiyaaji ngam sosde njeenaari binndol hitaande kala anndiraandi njeenaari Miles Franklin. Nafoore adannde ndee ko Patrick White e Voss e hitaande 1957.
Wuro Canberra ngo Franklin e duɗal leslesal ɓadiiɗo ngal Miles Franklin ina inniree e teddungal makko. Duɗal ngal ina waɗa hitaande kala kawgel binndol ngam siftorde mo.Yanti heen kadi Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Franklin to Tumut, NSW ina inniraa kadi e teddungal makko.
E nder nguurndam makko Miles Franklin rokkii defterdu Mitchell geɗe keewɗe. Kaɓirɗe binndaaɗe e junngo kollitaama e nder dumunna 1937–1942. Eɓɓooje ceertuɗe "Pioneers on Parade" kollitaama e hitaande 1940. O wasiyi defte makko binndaaɗe, binndanɗe e binndanɗe kam e jimɗi Mary Fullerton. 47 e defte Miles Franklin ina tawee e defterdu dowri New South Wales, ina heen koppi gooto yiytaa e hitaande 2018.
Ummital nafoore Franklin waɗi ko caggal filmo Ostarali biyeteeɗo My Brilliant Career (1979), keɓɗo njeenaaje keewɗe e nder winndere ndee.
E hitaande 2014, Google Doodle mawninii duuɓi mum
E nder deftere makko 2022, Salonika Burning, winndiyanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Gail Jones ina fijira Miles Franklin (hono 'Stella'), e ko o yi'i e Maseduwaan, ko o neɗɗo caɗtuɗo, wondude e pentooɓe Biritaan en Grace Pailthorpe e Stanley Spencer, e Olive King, jahroowo e duuɓi 18.
Njeenaaje
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- 1936 : Njeenaari ciftorgol S. H. Prior ndi jaaynde wiyeteende The Bulletin rokki ɗum ngam kala ko ina ɓuuɓna
- 1939: Njeenaari S. H. Prior wonande Joseph Furphy: Lefol gorko e deftere mum
- 2001: Caggal maayde makko o naati e doggol teddungal rewɓe Victoria
- Golle cuɓaaɗe
Defte
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Golle am cemmbinɗe (1901)
- Won e yimɓe ñalnde kala e fajiri (1909)
- Blastus ɓooyɗo mo Banndikot (1931)
- Addu ɓoccoonde (1933)
- Ko ɗum fof (1936)
- Pioneer en e defile (1939) – e Dimfna Kusak
- Golle am ina njaha (1946)
- Rose ɓuuɓɗo (1947)
- Haa laawol Dearborn (1981)
- E les innde fenaande "Brent mo Bin Bin".
- Dow leydi (1928)
- Doggol maayo sappo (1930)
- Rutto e Bool Bool (1931)
- Fuɗɗoode toUmmital (1950)
- Kakakooji (1954)
- Gorko mawɗo to Gyang Gyang (1956)
- Ko wonaa fijirde
- Joseph Furphy: Lefol neɗɗo e deftere mum (1944)
- Jaleeɗe, wonaa ngam kaɓirgal (1956)
- Cukaagu to Brindabella (1963)
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "History of the Award". www.milesfranklin.com.au. Archived from the original on 6 September 2015. Retrieved 17 October 2015.
- ↑ "Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe". Australian Dictionary of Biography. Retrieved 15 April 2024.
- ↑ "About the Stella Prize". Archived from the original on 19 April 2015.
- ↑ State Library of New South Wales
- ↑ "Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe". Australian Dictionary of Biography. Retrieved 15 April 2024.
- ↑ "Miles Franklin a brilliant career" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid
|url-status=deviated(help)Template:Cbignore - ↑ Template:Cite encyclopedia
- ↑ Roe (1981)
- ↑ McPhee, John Alexander; Museums and Galleries NSW (2008). Great Collections : treasures from Art Gallery of NSW, Australian Museum, Botanic Gardens Trust, Historic Houses Trust of NSW, Museum of Contemporary Art, Powerhouse Museum, State Library of NSW, State Records NSW. Museums & Galleries NSW. p. 89. ISBN 9780646496030. OCLC 302147838.
- ↑ Franks, Rachel (Winter 2016). "A Far-Flung War Mania" (PDF). SL Magazine. 9. No. 2: 22. Archived (PDF) from the original on 27 June 2017. Retrieved 1 March 2019.
- ↑ "Stella Maria Sarah Miles Franklin (1879–1954) by Jill Roe". Australian Dictionary of Biography. Retrieved 15 April 2024.
- ↑ "Miles Franklin a brilliant career" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid
|url-status=deviated(help)Template:Cbignore - ↑ "Miles Franklin a brilliant career" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid
|url-status=deviated(help)Template:Cbignore - ↑ "Miles Franklin a brilliant career" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid
|url-status=deviated(help)Template:Cbignore - ↑ "Miles Franklin: A Brilliant Career?" (PDF). Archived from the original (PDF) on 10 October 2007. Retrieved 14 February 2013. Invalid
|url-status=deviated(help)Template:Cbignore - ↑ "Home At Last" (PDF). SL Magazine. 11 (2): 12–13. Winter 2018. Archived (PDF) from the original on 1 March 2019. Retrieved 1 March 2019.