Jump to content

Moradeun Ogunlana

Iwde to Wikipedia
Moradeun Ogunlana
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto

HRH Laamiiɗo debbo Dr. Moradeun Ogunlana ko neɗɗo Naajeeriya-Ameriknaajo, mo ɗon mari bawɗe dow semmbe, mo ɗon mari haaje hakkeeji rewɓe. Ko kanko woni sosɗo e hooreejo fedde winndereere ngam cellal rewɓe Afrik (AWHPI), fedde nde wonaa laamuyankoore jogiinde darnde keeriinde e fedde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Faggudu e Renndo (ECOSOC). Ko kanko heɓi njeenaari hooreejo leydi ndii, ndi hooreejo leydi Amerik hono Joe Biden rokki e hitaande 2022, kadi omo jogii tiitoonde ammbasadeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jam.[1] She is the recipient of the Presidential Lifetime Achievement Award, conferred by U.S. President Joe Biden in 2022,

Nguurndam gadano e ndonu laamɗo Laamɗo debbo Ogunlana jibinaa ko to Lagos, leydi Najeriya, e nder leñol laamɗo leydi Najeriya e leydi Benin. Ko kanko woni taaniiko debbo HRM David Ajasa Ogunlana, Obanikoro 10ɓo mo Lagos, e taaniiko debbo HRM laamɗo Liyangu Owabagbe Adenuga, Akarigbo nayaɓo mo Laamu Remo to Shagamu, diiwaan Ogun. Ndonu makko laamɗo ina jogii batte keewɗe e darnde makko ngam hisnude pinal e semmbinde renndo.Ogunlana heɓi dipolom mum Bachelor to Jaayndeeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arkansas e hitaande 1991. O jokki jaŋde caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange ngam janngude ganndal, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Liberty, o heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkunde leyɗeele CICA e Seminaari.

Kugal

Ogunlana sosi AWHPI ngam haɓaade ŋakkeende potal cellal toɗɗiinde rewɓe e sukaaɓe rewɓe Afrik. Fedde nde ina doga e porogaraamuuji e nder cellal yumma, e haɓaade ñawu nguu, e jaŋde. O ardii kadi Fedde Adunaare Consulting (IGC) Innovative (IGC), teeŋtinde ƴellitaare duumotoonde, njuɓɓudi, ndema, e semmbe e nder Afrik e luumooji ƴellitooji.

Ko jiidaa e ɗeen golle, ko kañum woni jaaliiɗo e nder fedde toppitiinde ƴellitaare faggudu e faggudu, ɗo o hawrata e rewɓe afriknaaɓe, ardiiɓe rewɓe, e gollotooɓe ƴellitaare ngam yeewtidde e peeje ngam ɓeydagol ngenndi.

Golle neɗɗankaagal e wallitde

Wasiyaaji makko ina njiyloo ƴellitaare winndereere e mahngo jam. Ko o Ambasadeer winndereewo ngam jam, o jeyaa ko e terɗe keewɗe hakkunde leyɗeele, ina jeyaa heen Ardiiɓe ɓe ngalaa caɗeele e kanseer Haɓooɓe e nder winndere ndee. E nder ɗeen lowe, o ƴettii jokkondire dipolomaasi e eɓɓooji batte renndo e nder ko ɓuri 30 leydi.Philantropy

Golle makko moƴƴe ina mbaɗi ballal e eɓɓooji duɗe, rokkude ballal safaara, e jaɓɓaade golle cellal e nder renndooji ɗi ngalaa golle e nder leydi Nijeer, Gana, Keñiya, e Liberia. O woni kadi sosɗo Afrik259, platform mo ƴellitoowo fartaŋŋeeji Afrik e jokkondire diaspora.

Yiilirde e jokkondire

Omo jogii darnde board walla wasiyaaji e:

Kanser Haɓoowo aduna

Ardiiɓe ɓe ngalaano nokku ƴellitaare keeri

Fondation de la care duumiinde Najeriya

Komiseer wuro Sister Houston

Njeenaaje e anndinde

Njeenaari hooreejo nguurndam (2022) – Njoɓdi hooreejo leydi Amerik, hono Joe Biden e cukko hooreejo leydi Kamala Harris, ngam anndude golle mum e nder renndo.

Njeenaari Governor’s Njeenaari – Dowla Arkansas rokki ɗum.

Ambasadeer winndereejo ngam jam – Feewnitde e jam Fedde Ngenndiije Dentuɗe e ƴellitaare winndereere.

Jaayɗe

Ko o winndiyanke ballitoowo Beyond Boundaries: Anndude Daande makko, Power makko, Redefined, antoloji 2024 teeŋtiniiɗo daartol rewɓe doole.

References

Philantropy

Jaangirde

  1. "African Women's Health Project International". Retrieved 25 May 2025.