Muhammad Bima Enagi
Muhammad Bima Enagi (jibinaa ko ñalnde 7 lewru Seeɗto hitaande 1959) ko siyaasyanke Naajeeriya, kadi ko kanko woni senateer lomtotooɗo diiwaan Nijeer fuɗnaange e nder diiwaan Nijeer to Asaambele ngenndi 9ɓo.[1][2][3][4]
Jaangirde Enagi heɓi dipolom mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria e hitaande 1982.[5]
Golle karallaagal O fuɗɗii golle makko ko e wiɗtooji keewɗi e nder fedde wiyeteende Owah Unik, to Warri. Caggal mum o naati e golle laamu ɗo o woppi golle makko, o woni Direkteer to Banke mawɗo leydi Najeriya.[6][5]
Golle politik Innde Sani Mohammed wonnoo ko lomto kanndidaa diiwaan senateer Niger Sud e Enagi suɓaama e woote diiwaan senateer Niger Sud 23 lewru feebariyee 2019 ɗo o suɓii 160 614 tawi kanndidaa lannda Demokaraasi ɓesngu Shehu Baba Agaie suɓii wooteeji[78 9]. [3]
Nguurndam neɗɗo Omo ardii nguurndam keeriɗam timmuɗam, ko o neɗɗo jom jawdi. Hannde ko o miliyaaroowo, mo ngalu mum e jawdi mum tolnii e miliyaaruuji ɗiɗi e feccere Naira, omo jogii retireede welnde e wellitaare to Abuja, ɗo o hoɗi e galle galle makko.
Senateer Bima Enagi ko gorko galle, jogiiɗo rewɓe nayo, ina heen Hajiya Zainab Ahmad, ganndiraaɗo no feewi, e Rukkaya Tafawa Balewa. Ɓe kawri, ɓe ndañi galle mawɗo, jom doole. Ɓiɓɓe makko mawni haa keɓi nafoore mawnde e nder hakkeeji mum en. Teskaama, Abubakar Muhammad Bima woni balloowo hooreejo banki mawɗo leydi Naajeeriya, o teeŋtinii jokkude golle ɓesngu nguu e nder fannu kaalis leydi ndii.
Ɓiɓɓe senaateer woɗɓe ɓee kadi njokkii e laabi laaɓtuɗi e nder nguurndam. Ina jeyaa e maɓɓe: Maryam Muhammadu Bima, Aisha Muhammadu Bima, Amina Muhammadu Bima, Faatiima Muhammadu Bima, Khadiija Muhammadu Bima, Idriis Muhammadu Bima, Ahmadu Muhammadu Bima, e Muhammadu Bima, jooɗiiɗo hannde to Atlanta. Lefol galle ngol ina jokki e taaniraaɓe heewɓe, ina jeyaa heen Hauwa Abubakar Bima e Muhammadu Abubakar Bima, ngam tabitinde innde Bima ndee ina heddii e teddungal haa yontaaji garooji.
Senator Bima Enagi, mo o woppi golle timmuɗe, jooni o woni ko e weltaade e ɓiɗɓe golle makko, omo taartoo yiɗɓe makko, omo teskii golle ɓiɓɓe makko e taaniraaɓe makko. Daartol nguurndam makko ko darnde, nafoore, e jokkondiral galle duumotoongal.