Nana aba amfo
Nana Aba Appiah Amfo (jibinaa ko 30 suwee 1971) ko ganndo ɗemngal Ganaa, gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde, jooni ko cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa.[1][2][3] Haa nde o toɗɗaa, o woniino Pro Vice-Chancellor to bannge jaŋde e geɗe almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gana to Afrik hirnaange.[4][5]
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Nana Aba Appiah Amfo jibinaa ko to Kumasi ñalnde 30 suwee 1971. O heɓi jaŋde makko adannde ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde (Duɗal jaaɓi haaɗtirde KNUST hannde), O jokki jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Services to Takoradi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Goldfields to Tarkwa.[ 6] Amfo naati duɗal sukaaɓe ceniingal ngam jaŋde mum ‘O’Level, caggal ɗuum o naati duɗal hakkundeewal Archbishop Porter Girls’ ngam jaŋde makko A’ Level. O yahri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa, tuggi 1991 haa 1996, ngam heɓde bakkaa e Farayse e ɗemɗe. O timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal to Trondheim, to leydi Norwees e hitaande 2001 o heɓi dipolomaaji MPhil e ɗemɗe, o heɓi kadi dipolom PhD e hitaande 2007 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal to bannge ɗemɗe.[7]
Kugal Amfo fuɗɗii golle mum ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa e hitaande 2001. Caggal nde o yalti ngam jokkude jaŋde to Norwees, o arti Ganaa, o jokki jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa. O artiraa e darnde jannginoowo mawɗo e hitaande 2007, e hitaande nde o heɓi doktoraa makko. O wonti porfeseer koolaaɗo e hitaande 2011, e porfeseer e hitaande 2017.[8] O suɓaama tergal goomu toppitiingu golle Fedde Adunaare Ɗemɗe e Binndi Jamanɗi.[9][10] Nana Aba Amfo wonnoo ko cukko hooreejo jaŋde e almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana tuggi lewru Noowammbar 2019 haa lewru Siilo 2021.[11] E lewru sulyee 2021, o toɗɗaa cukko hooreejo leydi.[12] O heɓi janngirde njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal kuuɓtodinngal, Almaañ, INSEAD e duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Harvard.[13] O wonii Hooreejo Departemaa Ɗemɗe (2013–14) e Deenoowo Duɗal Ɗemɗe.[13] Amfo ina jeyaa e yiilirde wasiyaaji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade fitinaaji e golle bonɗe (CoPASH) e les njiimaandi UNFPA.[8]