Jump to content

Nana aba amfo

Iwde to Wikipedia

Nana Aba Appiah Amfo (jibinaa ko 30 suwee 1971) ko ganndo ɗemngal Ganaa, gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde, jooni ko cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa.[1][2][3] Haa nde o toɗɗaa, o woniino Pro Vice-Chancellor to bannge jaŋde e geɗe almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gana to Afrik hirnaange.[4][5]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Nana Aba Appiah Amfo jibinaa ko to Kumasi ñalnde 30 suwee 1971. O heɓi jaŋde makko adannde ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde (Duɗal jaaɓi haaɗtirde KNUST hannde), O jokki jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Services to Takoradi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Goldfields to Tarkwa.[ 6] Amfo naati duɗal sukaaɓe ceniingal ngam jaŋde mum ‘O’Level, caggal ɗuum o naati duɗal hakkundeewal Archbishop Porter Girls’ ngam jaŋde makko A’ Level. O yahri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa, tuggi 1991 haa 1996, ngam heɓde bakkaa e Farayse e ɗemɗe. O timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal to Trondheim, to leydi Norwees e hitaande 2001 o heɓi dipolomaaji MPhil e ɗemɗe, o heɓi kadi dipolom PhD e hitaande 2007 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal to bannge ɗemɗe.[7]

Kugal Amfo fuɗɗii golle mum ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa e hitaande 2001. Caggal nde o yalti ngam jokkude jaŋde to Norwees, o arti Ganaa, o jokki jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa. O artiraa e darnde jannginoowo mawɗo e hitaande 2007, e hitaande nde o heɓi doktoraa makko. O wonti porfeseer koolaaɗo e hitaande 2011, e porfeseer e hitaande 2017.[8] O suɓaama tergal goomu toppitiingu golle Fedde Adunaare Ɗemɗe e Binndi Jamanɗi.[9][10] Nana Aba Amfo wonnoo ko cukko hooreejo jaŋde e almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana tuggi lewru Noowammbar 2019 haa lewru Siilo 2021.[11] E lewru sulyee 2021, o toɗɗaa cukko hooreejo leydi.[12] O heɓi janngirde njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal kuuɓtodinngal, Almaañ, INSEAD e duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Harvard.[13] O wonii Hooreejo Departemaa Ɗemɗe (2013–14) e Deenoowo Duɗal Ɗemɗe.[13] Amfo ina jeyaa e yiilirde wasiyaaji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade fitinaaji e golle bonɗe (CoPASH) e les njiimaandi UNFPA.[8]