Nancy Buttfield
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Osterliya |
| Sooma | Nancy Eileen Holden |
| Innde | Nancy, Eileen |
| Innde ɓesngu | Buttfield |
| Ɗuubi daygo | 12 Jolal 1912 |
| Ɗoforde | Adelaide |
| Date of death | 4 Siilto 2005 |
| Place of death | Adelaide |
| Father | Edward Holden |
| Wolde | Inngilisjo |
| Writing language | Inngilisjo |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje |
| Position held | member of the Australian Senate, member of the Australian Senate, member of the Australian Senate |
| Member of political party | Liberal Party of Australia |
| Award received | Dame Commander of the Order of the British Empire |
Dame Nancy Eileen Buttfield, DBE (jibinaa ko Holden; 12 noowammbar 1912 – 4 suwee 2005) ko senaateer Ostarali, debbo gadano golloraade e nder Parlemaa Ostarali ngam wonde wakiliijo dowla Ostarali worgo.[1]
Nguurndam arano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Buttfield jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1912 to wuro wiyeteengo Kensington, to Ostarali worgo. Ko kanko woni ɓiy Hilda May (jibinaa ko Lavis) e Edward Holden. Baaba makko, mo ɓe keɓi njeenaari ndii e hitaande 1946, ko gooto e sosɓe marque otooji biyeteeɗo Holden, mo iwdi mum ummorii ko e saddlery mo mawniiko James Holden sosi. O suɓaama e nder Diiso sarɗiiji leydi Ostarali worgo e hitaande 1935.[2] O janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe Girton House (1918-1923) e duɗal sukaaɓe rewɓe to Egliis Woodlands Glenelg (1924-1929). Ko o prefek duɗal e kapiteen galle e hitaande makko sakkitiinde. Caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde to Pari fotde hitaande, caggal ɗuum o janngi ganndal hakkille, jimɗi, logic e faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O woniino tergal e parlemaa ɓurɗo heewde worɓe, o woppi parlemaa rewɓe.
Ko adii nde o naatata e politik, Buttfield ko debbo galle, tawi ina jeyaa e ko ɓuri heewde e golle moƴƴe, ina joginoo hoore mum "moftuɗo kaalis". Ina jeyaa e ɗeen, opitaal jibinannde laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, Fedde cellal yummiraaɓe e sukaaɓe, e Fonds de comforts d’Australie, sosaande ngam wallitde soldateeɓe e wolde adunaare ɗimmere. E hitaande 1946, kanko e Esther Lipman ɓe mballi sosde opitaal jibinannde Emergency to Mile End, ɗo o wonti gardiiɗo.[2]
Politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kaɓirɗe kampaañ ɗe Buttfield huutorii e woote fedde nde e hitaande 1954
Buttfield fuɗɗii naatde e Senaa ñalnde 11 oktoobar 1955, caggal nde Parlemaa Ostarali worgo suɓii mo, e nder kuulal 15 doosgal leydi Ostarali, ngam lomtaade senaateer George McLeay, maayɗo lewru ɓennundu nduu.[3][4]
O suɓaama e jojjanɗe makko e woote gardagol leydi 1955. Ñalnde 8 desaambar 1961, o woppi jooɗorde makko e nder Senaa, tawi manndaa makko ina jogori joofde ñalnde 30 suwee 1962. O woppi jooɗorde ndee ko ngam haɓaade jokkere enɗam nde Rex Pearson maayi, e woote 1961 ñalnde heen. Gordon Davidson toɗɗanooma e parlemaa Ostarali worgo ngam lomtaade Pearson kono o haɓaaki e jappeere laamu. Buttfield heɓi woote ngam heɓde laamu casual, o golliima haa heddii manndaa Pearson, fotnoo ko joofde e hitaande 1965. Davidson, toɗɗaa ñalnde 8 feebariyee 1962, lebbi nay heddiiɗi ɗii.[5]
Hay so tawii golle makko e nder parlemaa ina njokki, ko kanko woni debbo gadano e nder parlemaa Ostarali, deƴƴuɗo golle.[6] O woni e Senaa haa ñalnde 30 suwee 1965, nde o dañi jooɗorde makko e woote Senaa 1964. O toɗɗaa kadi e hitaande 1967, manndaa makko keso oo fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 1968. Nde woote fedde ndee noddaa ñalnde 11 abriil 1974, cuuɗi ɗiɗi ɗii fof ndartinaa e nder balɗe ɗiɗi, o suɓii ko woppude golle, tawi o golliima fotde duuɓi sappo e jeegom e feccere. Ko kanko woni tergal gadiingal wuurde e Senaa 1955–1956.
Buttfield ina anndiranoo daranaade hakkeeji rewɓe. Ina wiyee wonde, e hirjinde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Robert Menzies, o fooli nanondiral ɓooyngal e nder galle parlemaa ɓooyɗo, o wonti debbo gadano yarde e nder suudu sarɗiiji terɗe, tawi ko worɓe tan ngonnoo heen.[7][8]
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Buttfield ina joginoo ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe e jom suudu mum Frank Charles Buttfield, jom suudu mum, mo o resi e hitaande 1936. Ɓiyiiko biyeteeɗo Andrew ko kanndidaa lannda gollotooɓe mo dañaani nafoore e wooteeji fedde nde 1975. Caggal nde o yalti Senaa o arti e ngesa to Chain of Ponds ; nde galle oo woni e mahde kanko e jom suudu makko ɓe ngoni ko e otooji laana njoorndi ɗi kuutoraaka. Buttfield ko debbo jom suudu mum e hitaande 1998, o maayi ko to Adelaide ñalnde 4 suwee 2005, omo yahra e duuɓi 92.[9]
Teddungal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Buttfield toɗɗaama Dame Komanda e nder Ordre de l'Empire britannique (DBE) e nder teddungal hitaande hesere 1972.[2]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Buttfield, Nancy Eileen". Retrieved 1 October 2013 – via Trove.
- ↑ Template:Cite Au Senate
- ↑ "Buttfield, Nancy". The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia. Retrieved 29 August 2017.
- ↑ "Buttfield, Nancy". The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia. Retrieved 29 August 2017.
- ↑ Template:Cite Au Senate
- ↑ Template:Cite Au Senate
- ↑ "Buttfield, Nancy Eileen". Retrieved 1 October 2013 – via Trove.
- ↑ "Buttfield, Nancy Eileen". Retrieved 1 October 2013 – via Trove.
- ↑ Template:Cite Au Senate