Jump to content

New england hospital for women and children

Iwde to Wikipedia

Ospitaal New England ngam rewɓe e sukaaɓe sosi ɗum ko Marie Zakrzewska ñalnde 1 lewru juko hitaande 1862. Faandaare opitaal oo ko rokkude ñawɓe safrooɓe rewɓe waawɓe, jannginde rewɓe e jaŋde safaara, e jannginde safrooɓe ngam toppitaade ñawɓe.[1]. ] Haa e hitaande 1951, opitaal oo woni ko e rewɓe, ndeen o inniraa opitaal New England ngam naatde e ñawɓe worɓe. Ospitaal oo wayli innde mum kadi wonti Dimock Community Health Center e hitaande 1969. E oo sahaa, oon nokku ina rokka cellal keewngal ko wayi no toppitagol mawɓe & sukaaɓe, cellal rewɓe, e toppitagol keeringol VIH/SIDA.

Sosde

Susan Dimok Marie Zakrzewska jibinaa ko ñalnde 9 suwee 1829 to wuro Berlin. E nder gooto e defte makko o winndi "miɗo yiɗi siftoreede tan ko debbo jiɗɗo golloraade ngam ɓamtude debbo." Ko noon o waɗiri e fuɗɗoraade safrirde ndee. Nde o woni cukalel o rewi ko e yumma makko (jibinannde) e nder duɗal jibinannde ɗo o gollotoo. Nde o heɓi duuɓi 18 o ɗaɓɓi janngude ko fayti e safaara, ko ɗum tan woni ko rewɓe mbaawi golloraade, to opitaal Royal Charité to Berlin. O saliima, kono o jokki e ɗaɓɓude nde o heɓi duuɓi 19 e 20, kono haa jooni o saliima. Ko laawol gootol tan Doktoor Joseph Hermann Schmidt, golloowo e duɗal ngal, huutorii doole mum ngam naatde e makko, haa o dañi janngude safaara. Caggal ɗuum, o ummii Amerik, ɗo rewɓe njaɓaa wonde safrooɓe.

Nde o arti to New York, o hawri e Doktoor Elizabeth Blackwell, ballitooɗo mo haa o wonti doktoor. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe udditi suudu safrirdu New York ngam rewɓe e sukaaɓe ñalnde 1 mee 1857. Ɗum addani mo yahde Boston ngam hawritde e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde New England Female College, ɗo o rokkaa, o jaɓaa, golle a professor Obstetrics, e ñawuuji rewɓe e sukaaɓe e gardiiɗo porogaraam kilinik. O haaɗi o woppi golle. E ballal terɗe yiilirde duɗal jaaɓi-haaɗtirde rewɓe New England kam e Ednah D. Cheney (ballitooɗo sariya), Lucy Goddard (ballitooɗo sariya), Mrs George G. Lee (dokkuɗo 3000 dolaar), e Samuel E. Sewall ( o rokki 1000 dolaar), o udditi opitaal New England ngam rewɓe e sukaaɓe ñalnde 1 sulyee 1862.

Daartol adanngol Faandaare safrirde ndee ko "1) rokkude rewɓe ballal safaara e safrooɓe waawɓe e nder renndo mum en; 2) wallitde rewɓe jannguɓe e jaŋde safaara; e 3) jannginde infirmiyee en ngam toppitaade ñawɓe." [1] Zakrzewska ina tiiɗnoo e rokkude kala jogiiɗo haajuuji ngam jibinannde, tawa ina ƴeewa leñol walla ngonka faggudu.

E fuɗɗoode safrirde ndee, gollotooɓe ɓee ko Zakrzewska, stage ɗiɗo, e safrooɓe ɗiɗo konsulteer en. E hitaande 1900 ina woodi cafroowo hoɗnooɗo, 54 cafroowo tawtorteeɗo, wallitoowo, e wasiyaaji, e 13 cafroowo wasiyaaji.

Denndaangal gollotooɓe e safrooɓe gollotooɓe toon ɓee ko rewɓe haa 1950 nde ŋakkeende kaalis addani njuɓɓudi ndii waylude politik oo. Politik oo kadi waylaama e hitaande 1952 ngam newnude rewɓe tan e nder gollotooɓe. Ɗum wayliima laawol gadanol e hitaande 1962 nde kuule ɗee mbinnditaa.

E hitaande 1864, suudu sarɗiiji diiwaan Massachusetts rokki opitaal oo dokkal 5000 dolaar, ɗum addani ɗum yaajtinde les mbedda Pleasant. Ospitaal oo kadi heɓi jawdi caggal opitaal oo e darorɗe hitaande 1864. Ɗum addani opitaal oo feccaade e pecce 3. Opitaal, diisnondiral, e nokku ɗo ñawɓe ngoni ɗoo.

E hitaande 1865, Doktoor Anita Tyng ƴetti golle ngam wonde cafroowo. Ko kanko woni debbo gadano e nder Amerik mo meeɗaa limteede e nder limlebbi keeriiɗo e nder opitaal. O jeyaa ko e rewɓe nelduɓe ɓataake feewde e sosɗo MIT, e lewru Yarkomaa 1867, ngam ɗaɓɓude "jokkude jaŋde Kimiya e nder Duɗal Karallaagal."[2] Doktoor Fanny Berlin, mo caggal ɗuum toɗɗaa yo won opitaal chief surgeon, kadi ina jeyaa e rewɓe yahuud en-ameriknaaɓe adanɓe waɗde surgeon to Amerik.[3]

E hitaande 1872, opitaal oo ummii to Codman Avenue to wuro Roxbury, opitaal oo jooɗii e hakkunde wuro Boston. Ooɗoo opitaal keso udditii duɗal infirmiyee, ko ngal woni gadanal e nder Amerik. Infirmier Ameriknaajo gadano jannguɗo, hono Linda Richards (jaŋnguɗo 1873) e Afriknaajo Ameriknaajo gadano jannguɗo, hono Mary Eliza Mahoney (jaŋnguɗo 1879) kamɓe fof ɓe njanngii e duɗal infirmiyee. Duɗal infirmiyee ngal uddaama e hitaande 1951.

Ospitaal oo woni ko e resde rewɓe e sukaaɓe haa hitaande 1951 nde o inniraa opitaal New England. Ina jeyaa e ngalɗoo kuulal, ko hollirde wonde jooni ngal udditanaama worɓe kam e rewɓe e sukaaɓe. Feere udditanaade worɓe opitaal oo kadi ummorii ko e caɗeele kaalis.

Catal Dimock E hitaande 1969, opitaal oo inniraa kadi. Oo sahaa noon, nde inniraa ko nokku cellal renndo Dimock. Innde nde inniraa ko Susan Dimock, doktoor (surgeon) jooɗiiɗo e opitaal hee, yani e laana ndiwoowa SS Schiller ñalnde 7 mee 1875, nde o yahrata e duuɓi 28. Sabu daartol mayre, mahaaɗe safrirde ndee ina limtaa e nder daartol ngenndiwal Maande leydi. Mahdiiji gonɗi e Dimock Center ɗii fof ina inniri rewɓe.

Gila e nokku daartol cafrirɗo oo, mo ektaaruuji jeenay (9) tawaaɗi e Egles