Ngambay language
| Subclass of | Sara |
|---|---|
| Lesdi | Kamerun, Caadi, Naajeeriya |
| Writing system | Latin script |
| Ethnologue language status | 3 Wider Communication |
Ngambay (anndiraaɗo kadi Sara, Sara Ngambay, Gamba, Gambaye, Gamblay e Ngambay) ina jeyaa e ɗemɗe mawɗe ɗe Sara en kaalata e fuɗnaange-rewo Caad, worgo-fuɗnaange Kameruun e fuɗnaange-rewo Nijeer, ina waɗi fotde miliyoŋ neɗɗo haaloowo ɗemngal neeniwal. Ko Ngambay ɓuri heewde haaleede e ɗemɗe saraaji, kadi ko kañum huutortee no ɗemngal njulaagu hakkunde haalooɓe ɗemɗe goɗɗe ɗee. Ko leñol Sara Gambay en kaalata ngal. Ngambay ina jogii njuɓɓudi konngol Sifaa–Golle–Geɗel. Suffixes ina kollita kees. Alaa ko woni heen; fannu hollirtee ko e ceertugol timmungol–timmungol. Modifiers ina njokki e inɗe.Sistem limoore ko toɓɓere, kono jeetati e jeenay ina kollitee ko 10-minus-ɗiɗi e 10-minus-go’o. Ko ɗemngal tonngoode jogingal tonngoode tati : toownde, hakkundeere, e lesre. Ina woodi kelme ñamlaaɗe ummoraade e Arab e Farayse.[1][1][1][2][3]
Fonoloji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Konnguɗi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Labiyal Alveolar Palatal Labiyal
velaar Velaar
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Yeeso Caka caggal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Uddit i ĩ u ũ
Ko ɓadii-hakkunde ɛ ɛ̃ ə o õ
Uddit-hakkunde ɔ ɔ̃
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Uddit a ã Toon & Nofru
Toonuuji tati ɗii ko /á/ toowɗo, /ā/ hakkundeejo e /à/ lesɗo. Alkule ina mbaawi kadi naatde e nofru: /ã/.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- 1 2 3 The World Atlas of Language Structures Online: Ngambay. Accessed November, 2008.
- ↑ Numeral Systems of the World's Languages: Ngambay Archived 2014-03-19 at the Wayback Machine. Department of Linguistics, Max Planck Institute, Leipzig. Accessed November, 2008.
- ↑ 50 Lessons in Sara-Ngambay, Volume 1., by Linda J. Thayer, James E. Thayer, Noé Kyambé and Adoum Eloi Gondjé. Indiana University, 1971. Accessed November 2008.