Nnaemeka Alfred Achebe
Igwe Nnaemeka Alfred Achebe CFR, mni // b (jibinaa ko ñalnde 14 lewru Mbooy hitaande 1941) ko laamɗo aadaaji e Obi 21 mo Onitsha, e nder diiwaan Anambra, to bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya.[2] Ko kanko woni hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello gila 2015,[3] kadi ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State.[4] Achebe woni kadi hooreejo hukuuma hukuumaaji pamari ɗi Unilever Naajeeriya, e hooreejo hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya (ABInBev). Ko adii nde o yaltata e Obi mo Onitsha, e hitaande 2002, o waɗii golle juutɗe, teeŋtuɗe e nder fedde wiyeteende Royal Dutch Shell Group, o woniino Direkteer e nder sosiyeteeji keewɗi e nder fedde nde.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]O janngi to duɗal hakkundeewal laamu Owerri. Achebe ina jogii dipolom mum to bannge ganndal kemikal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stanford e hitaande 1966, o heɓi kadi dipolom makko to bannge njuɓɓudi njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia.[2] E hitaande 1979, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde mawngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal ngam jaŋde politik e peeje to Kuru, sara Jos.[5]
Kugal
Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Achebe golliima seeɗa to leyɗeele dentuɗe Amerik hade makko hootde leydi Najeriya e hitaande 1972 caggal wolde hakkunde leyɗeele, o fuɗɗii gollodaade e sosiyetee Shell Petroleum.[2] O wonii hannde hoolaare, Diiso laamɓe aadaaji ngenndiiji e hooreejo leydi mum e nder diiwaan Anambra.[6] Gaa gaa golle makko juutɗe e nder golle Shell Nigeria, Obi Achebe wonnoo kadi, e nder kitaale 1985 - 87, gardiiɗo sosiyeteeji Shell goɗɗi keewɗi e nder leydi Angalteer, Pays-Bas, Gana, Niiseer, Siyera Leyoon, Gambia, Liberiya e Angalteer.[ citation ina haani]
Nguurndam e nder pension
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Achebe woppi golle mum ko e hitaande 1995 caggal nde o yettii duuɓi makko. Kono, hay so o woppii golle, o woni ko e golle e nder sosiyetee mo o yi'i o neldaama to Shell International to Londres, ɗo o woni "ammbasadeer e mawɗo" to Shell Nigeria.[7] O woni e ngal ɗoon darnde haa o yalti e Obi mo Onitsha e lewru mee 2002.[3]
Obi mo Onitsha[8]
Yaasi Shell, Obi Achebe ɗon mari kuuɗe nder diiwalji hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, Effurun, e kawtal hukuumaaji pamari lesdi Naajeeriya. E nder nguurndam gollordu, Obi Achebe wonnoo ko hooreejo banke Diamond PLC e Universal Insurance PLC, hannde ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende Unilever Nigeria PLC, Intafact Beverages Limited (SAB-Miller), e Omak Maritime Limited.
Laabi ɗiɗi, Obi Achebe golliima ngenndi ndii e panneeji wiɗtooji e nder sekteer petroŋ. E hitaande 1976, o woniino tergal e Goomu toppitiingu njuɓɓudi laamu e nder njuɓɓudi laamu Port Harcourt. E hitaande 2004, hooreejo leydi ndii, hono Obasanjo, noddii mo yo o won hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e ŋakkeende petroŋ e nder leydi ndii e lewru feebariyee 2003.
E hitaande 2005, Obi Achebe wonnoo ko nulaaɗo e batu ngenndiijo ngam ƴellitde politik, tawi ina lomtoo laamɓe aadaaji Dowlaaji Fuɗnaange-rewo. O wonti hooreejo Goomu toppitiingu peewnugol nokkuuji e jawdi, o yuɓɓinii dingiral laamɓe aadaaji e nder batu nguu.
Obi Achebe ko tergal e pelle renndoyankooje, gollorɗe e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje e nder leydi Najeriya e caggal leydi. O wonii gollodiiɗo e duɗal njuɓɓudi leydi Najeriya e duɗal jokkondiral hakkunde yimɓe leydi Najeriya. O woni tergal nguurndam nder kawtal faggudu lesdi Naajeeriya e tergal nder hukuumaaji pamari lesdi Naajeeriya e hukuumaaji pamari lesdi Naajeeriya. Ko o cukko hooreejo fedde Islaam, to Lagos ; Cukko-Patron fedde leydi Lagos, e tergal fedde Metropolitan, Lagos.
To bannge jokkondiral hakkunde leyɗeele ɗiɗi e leyɗeele keewɗe, Obi Achebe kadi ina jokki e wallitde nafooje leydi Naajeeriya e nder geɗe renndo, pinal e njulaagu. O woniino tergal e fedde Naajeeriya e Angalteer (NBA) e tergal nguurndam e nder fedde nde wonaa laamuyankoore (BNA). O wonii tergal e Yiilirde Ngenndiire BNA, e Yiilirde Ngenndiire Fedde Ngenndiije Dentuɗe hakkunde Angalteer e Nijeer, e Yiilirde Ngenndiire Centre Afrique, kam en fof eɓe ngoni e nder leydi Angalteer. Nde o wonti laamɗo aada, Centre Afrique, ngam anndinde golle makko, waɗti mo e nder Patrons mum joy, tawi ko Nelson Mandelaa woni Patron mawɗo.
Obi Achebe ina jogii yiɗde mawnde e jaŋde, ko ɗum huunde tiiɗnde e ƴellitaare ngenndi. E nder miijo makko tiiɗngo wonde ŋakkeende kaalis fotaani haɗde hay cukalel ngel heɓde jaŋde moƴƴere, o sosi, gila e fuɗɗoode laamu makko, fedde toppitiinde ƴellitaare doole yimɓe ngam renndo makko. E hitaande 2007, kanko e laamɗo Oba Okunade Sijuwade II, maayɗo Ooni mo Ife, e Jaagorgal Alhaji Ado Bayero, maayɗo Emiir Kano, ɓe ngoniino hoɗɓe e gardiiɗo mawɗo UNESCO to Pari ngam renndinde miijooji e dow mum darnde stratejik laamɓe e ƴellitgol ganndal e karallaagal. E hitaande 2008 e 2010, o haaliino yeewtere hitaande kala nde Fedde Jaŋde Toownde Naajeeriya waɗata to wuro New York ngam ɓamtude gollondiral hakkunde duɗe jaaɓi-haaɗtirde Amerik e Naajeeriya. O wonti hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi e hitaande 2010.
E nder teddungal golle makko ceertuɗe e renndo ngo, Obi Achebe rokkaama teddungal ngenndiwal* Kumanda the Ordre de la République fédérale e hitaande 2004. O toɗɗaama hooreejo Diiso laamɓe aadaaji dowla Anambra e hitaande 2008; waɗii fedde teddunde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nwafor Orizu e hitaande 2008 ; e rokkaama dipolomaaji Doktoraa sariya (LL.D.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Anambra e hitaande 2008, e Doktoraa ganndal (DSc) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi e hitaande 2010.[citation needed]
Teddungal
Naajeeriya Komandaajo lesdi Naajeeriya (2004)
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Agadiino, Erik. "Laamu Onitsha". imeyobiyonisha.org. Ƴeewtaa ko ñalnde 13 abriil 2020.
- "Nguurndam Igwe Nnanyelugo Alfred". ñalnde kala.com.ng. Jaayndeeji ñalnde kala. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 4 oktoobar 2017. Ƴeewtaa ko ñalnde 4 oktoobar 2017.
- "Investisseur Kanselor". abu.jaŋde.ng. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ahmadu bello. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 4 oktoobar 2017. Ƴeewtaa ko ñalnde 4 oktoobar 2017.
- "Niiseer: Achebe joɗɗini hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi". Afrik fof. Ƴeewtaa ko ñalnde 12 suwee 2018.
- "Obi mo Onitsha (Alfred Achebe): Nguurndam maako, duuɓi maako, debbo maako, ɓiɓɓe maako, jawdi maako e iwdi jawdi maako". KabaaruNGR. 24 sulyee 2022.
- "IOD Nigeria ngam teddingo Achebe, Omolayole". Gardiiɗo oo. 27 abriil 2017. Ƴeewtaa ko ñalnde 12 suwee 2018.
- "Igwe Nnaemeka Alfred Ugochukwu Achebe". Ɓoornugol.com. Bloomberg. Ƴeewtaa ko ñalnde 4 oktoobar 2017.
- "Nnaemeka Alfred Achebe | Obi mo Onitsha". Obiofonitsha.com. Ƴeewtaa ko ñalnde 13 abriil 2020.