No Longer at Ease
Ko nattii e jam ko deftere nde winndiyanke Naajeeriya biyeteeɗo Chinua Achebe winndi e hitaande 1960. Ko daartol gorko Igbo gooto, Obi Okonkwo, mo ummi wuro mum ngam janngude to Angalteer, caggal ɗuum o golli e nder sarwiis laamu koloñaal Naajeeriya, kono o luurdi hakkunde pinal makko Afrik e nguurndam Hirnaange, o joofniri ko ƴettude njoɓdi. Deftere nde ko golle ɗiɗmere e nder ko sahaa e sahaa fof wiyetee "trilogie africaine", caggal Things Fall Apart e arde Arrow of God, hay so tawii noon Arrow of God ina adii ɗum e nder limlebbi tati ɗii. Geɗe Fall Apart ko ko faati e hare mawniiko Obi Okonkwo biyeteeɗo Okonkwo ngam haɓaade mbayliigaaji ɗi Angalteer ngaddi.
Tiitoonde deftere ndee Tiitoonde deftere ndee ummorii ko e diidi udditirɗi jimɗi T. S. Eliot, "Jaɓɓungal Magi":
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]En ngartii e nokkuuji men, ɗiin Laamuuji, Kono nattii welde ɗoo, e jamaanu ɓooyɗo oo, E leñol jananngol ina nanngi laamɓe mum en. Miɗo foti weltaade e maayde woɗnde.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ciimtol plot Deftere nde fuɗɗotoo ko e ñaawoore Obi Okonkwo e tuumeede jaɓde njoɓdi. Ndeen nde diwii e sahaa haa yettii nokku hade makko yahde Angalteer, nde gollorii laawol mum yeeso ngam siftinde no Obi joofniri e ñaawoore.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Terɗe fedde Umuofia Progressive Union (UPU), fedde ɓiɓɓe leydi Umuofia ɓe ngummii gure mum en ngam hoɗde e gure mawɗe leydi Naajeeriya, ɓe ƴettii koolol ngam neldude Obi to leydi Angalteer ngam janngude sariya, e dow yaakaare wonde o artirta to wallude leñol mum e daranaade ɗum en e nder sariyaaji koloñaal, haa teeŋti noon e ko fayti e geɗe leydi. Kono Obi wayli jaŋde mum mawnde e Engele, o hawri e Clara Okeke, janngoowo infirmiyee, ko adii fof e nder jimɗi.
Obi warti lesdi Naajeeriya ɓaawo duuɓi nayi janngirde, o jooɗi Lagos bee soobaajo maako Joseph. O ƴetta golle e fedde Bursiiji, o fotnoo ko yoɓeede ɗoon e ɗoon, gorko gooto ina yiɗi heɓde bursi miñiiko debbo. So Obi saliima eɓɓoore ndee e tikkere, o yillotoo ko suka debbo oo e hoore mum, o holliti wonde maa o ñamlu mo ballal jokkere enɗam ngam heɓde bursi oo, eɓɓoore woɗnde Obi salii.
E oon sahaa gooto, Obi ina ƴellitoo e jokkondiral giɗli e Clara mo o holliti wonde ko osu, ko iwdi makko riiwti, ɗum firti ko Obi waawaa resde mo e les laabi aadaaji Igbos. O heddii e anniya resde Clara, kono hay baaba makko Kerecee’en ina salii, hay so tawii noon o saliima sabu yiɗde makko yahrude yeeso e woppude aadaaji "heen" ɗi Najeriya ko adii koloñaal. Yumma makko ina ñaagoo mo e leeso maayde makko nde o resndata Clara haa caggal maayde makko, omo hulɓina mo so ɓiyiiko ɗooftaaki. So Obi humpitiima Clara ɗee geɗe, Clara taƴata jokkere enɗam, holliti wonde o reedu. Obi yuɓɓini ruttaade ɓiɗɗo mo Clara yiɗaa, kono o dañii caɗeele, o salii yiyde Obi. Obi ina ɓeydoo luggiɗde e caɗeele kaalis, heen geɗel ko sabu ŋakkeende peeje e joofnirde makko, heen geɗel kadi ko sabu ŋakkeende yoɓde ñamaande makko e UPU e yoɓde jaŋde banndiraaɓe makko, heen geɗel kadi ko sabu njoɓdi ruttaade e ɓiɗɗo mo sariya haɗi.
Caggal nde o nani maayde yumma makko, Obi yani e ŋoral mawngal, o yahdaani e galle ngam yahde wirwirnde, ɗum noon ko sabu o miijii wonde kaalis mo o huutortoo ngam yahde e artude ina ɓurnoo huutoreede e wirwirnde ndee e wallude yaltude sara galle oo. So o sellii, o fuɗɗotoo ko jaɓde ñamri e nder jaɓde wonde ko ɗum laawol aduna makko.
Deftere nde udditii nde Obi ƴetti njoɓdi, o wiyi hoore makko ko kañum woni gadiiɗo o ƴettata, tan o yiyti njoɓdi ndii ina jeyaa e golle sting. O nanngaama, o addani en haa e kewuuji udditnooɗi daartol ngolTiitooɗe Hay so tawii ko duuɓi capanɗe keewɗi caggal nde geɗe ɗee njippii, No Longer at Ease ina jokki e tiitooɗe keewɗe ummoraade e deftere Achebe adannde ndee. Ɗoo noon, luural hakkunde pinal Orop e pinal gaadantewal wonti ko ɓuuɓngal e nder yontaaji juutɗi laamu koloñaal. Obi ina hatojini e ballondiral e ɗaɓɓaande ɓesngu mum e wuro mum ngam ballal kaalis tawa ina jokki e jogaade ngalu pinal hirnaange.
Yanti heen, Achebe hollitii jokkondiral ɓesngu hakkunde Ogbuefi Okonkwo e nder filmo « Geɗe ina njuumta » e taaniiko biyeteeɗo Obi Okonkwo e nder « Nattii weltaade » . Worɓe ɗiɗo ɓee fof ko ƴaañooɓe, ina kaala hakkillaaji mum en, ina njogii heen geɗe bonɗe. Kono, ngool mbaydi cemmbinndi ina feeñira e laabi ceertuɗi. Ɗo mawniiko wonnoo neɗɗo golloowo e fitina, Obi ko neɗɗo konngol e miijooji haa arti noon e golle[1] Daartol ngol ina hollita tiitoonde fenaande.
Jaɓɓugo No Longer at Ease fuɗɗii ko e ƴeewte moƴƴe. Mercedes Mackay mo fedde laamɗo Afrik teskiima wonde "Ngolɗoo deftere ɗiɗaɓere Chinua Achebe ɓuri adannde makko, kadi ina waɗa oo Naajeeriyaajo e yeeso winndooɓe Afrik hirnaange."}</ref> Arthur Lerner of Los Angeles City College wrote that "The second novel of this young Nigerian author continues the promise of its predecessor, Things Fall Apart."<ref> Arthur Lerner mo duɗal jaaɓi haaɗtirde Los Angeles City winndi wonde "Ɗiɗaɓol ngol deftere ndee suka binndoowo Naajeeriya ina jokki e fodoore nde adii nde, Things Fall Apart."[2] Deftere nde ina yettee no feewi sabu ko nde hollirta nguurndam Lagos e nder fuɗɗoode kitaale 1960. Kono won ƴeewooɓe cikkatnoo ko hakkille Achebe e detal e nder setting waɗiraa ko e mbaydi timmundi fleshing out jikkuuji makko. Ben Mkapa mo W.E.B. DuBois Institute winndii, "Achebe ina jogii yi’annde yaajnde e aduna mo o winndata oo, kono ko metti heen, ngool yaajde ina feeñi e luggiɗde sifaaji. Clara, mo woni kala ina jogii cakkital e nder majjere Obi timmunde, ko kono ko timmaani; ko ɓuri heewde e... heddiiɓe ɓee ko inɗe tan, jikkuuji makko ko wakilaaji, wonaa goonga."
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]<ref>{{cite journal|last=Mkapa|first=Ben|title=No Longer at Ease by Chinua Achebe|journal=Transition|date=January 1962|issue=3|page=36|doi=10.2307/2934565|jstor=2934565}}</ref>
To
Binndi Afrik. 14 (2): 165-183. JSTOR 3818384. Mackay, Mersedes (oktoobar 1961). "Nattii weltaade e Chinua Achebe". Geɗe Afrik. 60 (241): 549-550. JSTOR 719005. Lerner, Artur (duuɓi 1961). "Nattii weltaade e Chinua Achebe". Defte caggal leydi. 35 (3): 233. Dowlaaji 10.2307/40115804. JSTOR 40115804. Mkapa, Ben (lewru lewru Yarkoma hitaande 1962). "Nattii weltaade e Chinua Achebe". Jaltugol (3): 36. doi:10.2307/2934565. JSTOR 2934565.