Nuala Fennell
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Irlannda, Irish Free State |
| Innde | Nuala |
| Innde ɓesngu | Fennell |
| Ɗuubi daygo | 25 Jolal 1935 |
| Ɗoforde | Dublin |
| Date of death | 11 Juko 2009 |
| Place of death | Merrion Road |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje |
Nuala Fennell (jibinaa ko Campbell; 25 noowammbar 1935 – 11 ut 2009) ko politikyanke Irlande, daraniiɗo haɓaade rewɓe. E kitaale 1970, Fennell wonti neɗɗo maantinɗo e nder dille rewɓe Irlande, o sosi pelle keewɗe ngam haɓaade hakkeeji rewɓe, ina jeyaa heen Fedde Rewɓe Politik e Golle, Kabaaru e Motivation (AIM).[1] Fennell waɗii darnde tiiɗnde e sosde nokku ɗo rewɓe njiylotoo ɗoo e leydi Irlande, kadi ko o daraniiɗo no feewi peewnugol sariyaaji jowitiiɗi e sariyaaji galleeji e potal rewɓe. E hitaande 1981, o wonti Fine Gael Teachta Dála (TD) ngam Dublin Sud, jooɗorde nde o jogori jogaade haa hitaande 1987, o artiri ɗum gila 1989 haa 1992. O woni kadi senaateer gila 1987 haa 1989.[2]
E sahaa nde o woni TD, o woniino jaagorde dowla to bannge geɗe rewɓe e sariyaaji galleeji. E nder nguurndam makko fof, Fennell ina anndaa e mbaydi mbayliigu politik, e daranaade ƴellitaare sariya ngam moƴƴinde hakkeeji rewɓe e nder leydi Irlannda. Ko o heɓi e sahaa nde o woni jaagorde dowla ndee, ina jeyaa heen momtude darnde sariya e nder leydi Irlannda. Ko o daraniiɗo laawɗingol ceergal, o waɗii kampaañ no feewi e referaandoom 1986 ngam haɓaade ceergal kono o waawaano heɓde jamaanu nguu.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Jibinaa ko Fionnuala Campbell to fuɗnaange diiwaan Dublin ñalnde 25 noowammbar 1935, ɓiɗɗo tataɓo mawɗo Patrick Campbell, ummoriiɗo e ladde fuɗnaange diiwaan Galway, gooto e ardiiɓe Garda, e debbo makko Elizabeth (jibinaa ko Roberts), ummoriiɗo Glasnevin, Dublin. Fennell ina joginoo miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo e miñiraaɓe worɓe tato. O hawri e jom suudu makko garoowo, hono Brian Fennell, to nokku tennis biyeteeɗo Templeogue, ɓe ngummii e hitaande 1957, ɓe payi to Montreal, to Kanadaa, ɗo ɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodinoo e sosiyetee Sun Life. Ɓeeɗoo ɗiɗo ngarti Dublin, ɓe resndaa e hitaande 1958. Fennell ƴetti golle binnditagol e nder biro sariya to Dublin, e sahaa nde rewɓe dewbo ina njuumta ngam golloraade. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe tato.
Daraniiɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1970, Nuala Fennell fuɗɗii winndude binndanɗe ko faati e dewgal, golle, e jaŋde rewɓe. Golle makko peeñii e kelle rewɓe e nder jaayndeeji Irish Press e Evening Press, kadi o wallitii heen geɗe ngam RTÉ. E nder ndeeɗoo golle, o jokkondiri e fedde jaayndiyankooɓe rewɓe, ina jeyaa heen Mary Kenny, Mary McCutchan, Mary Anderson, Nell McCafferty e June Levine. E hirjinde Kenny, Fennell naati e fedde wiyeteende « Mouvement des femmes de libération Irlande » (IWLM) sosaande e darorɗe hitaande ndee.
Manifesto IWLM, Chains or Change ?: bonanndeeji siwil rewɓe Irlannda (1971), teeŋtinii baasal rewɓe njogori dañde e doosgal leydi Irlannda, tee ina waɗi batte keewɗe e Fennell. Kono, ɓooyaani ko peccitagol nder leydi feeñi e nder IWLM. Caggal nde Mary Kenny ummii to Londres, Fennell woppii fedde nde, o yi’i nde ina ɓeydoo jogaade bannge nano, ina ɓeydoo haɓaade. Fennell ina ñiŋa haalaaji luulndiiɗi worɓe ɗi yoga e jannginooɓe mum kesi ɓee ndartini, o yi’i seppooji baɗeteeɗi e laana ndiwoowa ngam haɓaade mboros oo ko histrionic, o yi’i hoore makko ko o bayyinoowo renndo, jowitiingo e haɓaade juɓɓule politik, wonaa waɗde seppooji jamaanu. O woppi golle makko e IWLM e lewru Oktoobar 1971, o yaltini ɓataake o woppi golle makko ngam ñiŋde "fedde mawnde e muñal huutortoonde ndimaagu rewɓe ngam waɗde koye mum en e politik, gila e luulndaade Force Entry Bill haa e ustude sedatives ngam neurotic".
Ko e hitaande 1971 kadi Fennell sosi Fedde Politik Rewɓe, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde daranii ko ɓeydude darnde rewɓe e nder politik Irlande.
Caggal nde o yalti IWLM, Fennell jokkondiri e Dana Davis, gardinooɗo jaaynde Woman’s Choice. Ɓe kawri, ɓe njuɓɓini batu e Deirdre McDevitt, Bernadett Quinn, Maire Humphreys, Joan O’Brien, e Anne McAllister. Gila e ndeeɗoo batu, fedde wiyeteende Action, Information et Motivation (AIM) sosaa, fedde toppitiinde ko fayti e potal rewɓe e nder dewgal. AIM fuɗɗii ko ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1972 to biro Brian Fennell to laawol Clarendon, to Dublin. E sahaa nde rewɓe Irlande njoginoo ndeenka sariya e nder dewgal, AIM waɗii kampaañ mum e geɗe nay teeŋtuɗe : toppitagol doole, potal hakkeeji e galle galle, jokkondiral e ngalu, e heɓde ballal sariya tawa ko e njoɓdi.
Suɓol mawngol ngol hitaande 1973 addani fedde Fine Gael–Labour heɓde laamu, nde ɓuri jaɓde haɓaade hakkeeji rewɓe. Frank Cluskey, jaagorgal ko feewti e wellitaare renndo, yuɓɓinii yo ballal sukaaɓe yoɓee to bannge yummiraaɓe, o ustii waktuuji ɗaɓɓugol rewɓe woppitiiɓe ɗaɓɓooɓe ballal. Jaagorgal ko feewti e sariya Patrick Cooney e awokaa mawɗo Declan Costello kadi ina njokkondiri e AIM, ina ndarni ballal sariya e peewnugol sariyaaji galleeji tawa ko e njoɓdi.
E hitaande 1973, Fennell sosi fedde ballitoore rewɓe deƴƴuɓe, wiyeteende ADAPT. Hitaande rewtunde ndee, o yaltini deftere juutnde, tiitoonde mum ko dewgal Irlande – hol no ngonir-ɗaa!, ina waɗi heen tonngooɗe ko wayi no "Fiyde debbo – hakke gorko?", o ƴetti ko e ɓataakeeji ɗi o heɓi e rewɓe e nder golle makko e AIM e jaayndeyaagal makko.
E hitaande 1974, Fennell diwti ɗum ko e yeewtere BBC wiyeteende Scream Quietly walla Neighbors Will Hear, nde winndi rewɓe Irlanndanaaɓe dognooɓe to Angalteer ngam daɗde e fitinaaji nder galleeji. E nder jaabawol makko, o winndi ɓataake jaaynde wiyeteende The Irish Times (1 marse 1974) ngam ɗaɓɓude ballal ngam sosde nokku ɗo rewɓe njippii e leydi Irlannda. E nder jonte ɗiɗi, o yuɓɓini batu to otel Buswell, goomu sosaa. Wondude e Mary Banotti e Susan Donnelly, Fennell yahi to Londres ngam hawritde e Erin Pizzey, sosɗo nokku ballondiral rewɓe to Chiswick. Caggal eeraango ngam dañde kaalis e ballal jom ngalu biyeteeɗo Joe McMenamin, baɗɗo galle sara Harcourt Street, to Dublin, nokku rewɓe gadano Irlande sosaa. E nder jonte seeɗa, ko ina tolnoo e capanɗe joyi debbo e sukaaɓe ɗaɓɓi toon hoɗorde. Ndee eɓɓaande wonti Irish Women’s Aid, Fennell woni hooreejo mum gadano.
E oon sahaa kadi, Fennell wonti tergal kuuɓtodinngal e nder Diiso ngam darnde rewɓe, ɓeydi semmbinde darnde makko e nder dille rewɓe Irlande. O tawtoraama kadi kampaañ 1975 ngam haɓaade hakke ceergal to Irlannda.
Politik woote
E woote gardagol leydi 1977, Fennell dariima e kanndidaa keɓtinaaɗo e nder diiwaan Dublin County South. Hay so o suɓaaka, o wooti no feewi e nder wootooɓe, kampaañ makko addani mo Fine Gael, haa teeŋti e Garret FitzGerald.
E hitaande 1979, caggal nde wooteeji toowɗi mbaɗi e nder Parlemaa Orop, Fennell foolii wooteeji Dublin ngam wonde kanndidaa Fine Gael kono o dañaani heen. Hitaande rewtunde ndee, o wondi e Deirdre McDevitt e Bernadette Quinn, o yaltini deftere wiyeteende Mbele aɗa waawi heddaade e dewgal ? (1980), ko deftere ballal hoore mum wonande rewɓe ƴettuɓe e golle makko e AIM. Deftere nde ina hokka wasiyaaji baɗɗi faayiida ko fayti e golle sariya e nder dewgal e nguurndam caggal ceergal.
Fennell suɓaama e Dáil Éireann e wooteeji mawɗi 1981 ngam wonde TD Fine Gael ngam Dublin Sud. Laamu kawtal sosaa hakkunde Fine Gael e lannda Labour e gardagol Garret FitzGerald, kono ngu yani ko e lebbi seeɗa. Woote caggal ɗuum e lewru feebariyee 1982, waɗii laamu Fianna Fáil ngu juutaani, ngu Charles Haughey ardii. Caggal woote goɗɗe e lewru noowammbar 1982, Fine Gael arti e laamu e nder nanondiral e lannda Labour. Fennell jokki jooɗorde mum e wooteeji ɗiɗi ɗii fof e hitaande 1982, o toɗɗaa jaagorgal dowla to departemaa Taoiseach e jaagorgal dowla to departemaa ñaawoore toppitiiɗo geɗe rewɓe e sariyaaji galleeji.
E nder woote 1986 ngam haɓaade ceergal, Fennell ina jeyaa e daraniiɓe laawɗingol.
E sahaa nde o woni jaagorgal dowla, Fennell waɗii darnde tiiɗnde e yuɓɓinde woote 1986 ngam naatde e ceergal, ko huunde nde AIM ɓooyi daranaade. Hay so tawii referaandoom oo foolaama, darnde makko addani haala kaa ƴellitaade e nder leydi ndii. O tawtoraama kadi no feewi e riiwtude kuule keewɗe jowitiiɗe e potal rewrude e Oireachtas, teeŋti noon e kuule 1987 ɗe mumtunoo ngonka sariya jowitiika e ŋakkeende sariya.
Fennell dañii jooɗorde mum e woote gardagol leydi 1987 kono ɗoon e ɗoon o suɓaama e woote gardagol leydi 17ɓo, tawi ko Taoiseach Garret FitzGerald. Caggal ɗuum o suɓaama e nder Seanad 18ɓo e nder Goomu golle, o woni tergal e goomu Oireachtas ngam hakkeeji rewɓe.
E woote gardagol leydi 1989, Fennell artiraa e Dáil 26 ngam Dublin Sud. O woppi politik woote e woote gardagol leydi 1992.
Miijooji politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Fennell ko feminist liberal, goongɗinɗo laawol peewal e politik. O miijii wonde yahrude yeeso e nder sariyaaji ina ɗaɓɓi golle leelɗe, laaɓtuɗe, o daranii ko feewti e feministe en ɓurɓe radikal en, o siftinii caɗeele politik parlemaa.
E nder yeewtere nde o waɗdunoo e Hot Press e hitaande 1985, Fennell yeewtidii e miijooji mum politik e oon sahaa. Fennell ina ɗaɓɓi waylude sariyaaji ngam heɓde potal rewɓe, wallitde waylude sariya potal golle, sosde sarwisaaji ngam wallitde yimɓe wonduɓe e baasal e nder galleeji e warngooji baɗeteeɗi e nder galleeji, e winndude kuulal jowitiingal e ngonka sukaaɓe. Wonande geɗe jokkondiral e ndimaagu neɗɗo, Fennell ina wallita e jogaade sariya ngam haɗde jibinannde wonande ɓeen yahrooɓe e duuɓi 18 walla ko ɓuri ɗum, o ƴetti miijo laaɓtungo e golle jokkondiral sukaaɓe, o sikki sukaaɓe ɓee ngonaa peewnitiiɓe ɗum e nder ɓerɗe walla e ɓalli mum en. O salii ruttaade, o teeŋtini wonde ɓiɗɗo oo ko « tataɓo » potɗo ƴeewteede. Fennell ina wallitnoo ndimaagu haalde, ina yiɗi yimɓe hono Boy George, ina ɗaɓɓi kadi doosɗe leydi laaɓtuɗe ngam laawɗinde ceergal.Nde o woni katolik, o ñiŋii jaabawol Eklesiya to bannge mbayliigu darnde rewɓe, o wiyi kadi ko moƴƴitingol nder Eklesiya.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Tiernan, Sonja. "Fennell, Nuala". Dictionary of Irish Biography. Retrieved 8 April 2023.
- ↑ "Former minister Nuala Fennell dies". RTÉ News. 11 August 2009. Archived from the original on 15 August 2009. Retrieved 11 August 2009.