Jump to content

Nuala Fennell

Iwde to Wikipedia
Nuala Fennell
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuIrlannda, Irish Free State Taƴto
InndeNuala Taƴto
Innde ɓesnguFennell Taƴto
Ɗuubi daygo25 Jolal 1935 Taƴto
ƊofordeDublin Taƴto
Date of death11 Juko 2009 Taƴto
Place of deathMerrion Road Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto

Nuala Fennell (jibinaa ko Campbell; 25 noowammbar 1935 – 11 ut 2009) ko politikyanke Irlande, daraniiɗo haɓaade rewɓe. E kitaale 1970, Fennell wonti neɗɗo maantinɗo e nder dille rewɓe Irlande, o sosi pelle keewɗe ngam haɓaade hakkeeji rewɓe, ina jeyaa heen Fedde Rewɓe Politik e Golle, Kabaaru e Motivation (AIM).[1] Fennell waɗii darnde tiiɗnde e sosde nokku ɗo rewɓe njiylotoo ɗoo e leydi Irlande, kadi ko o daraniiɗo no feewi peewnugol sariyaaji jowitiiɗi e sariyaaji galleeji e potal rewɓe. E hitaande 1981, o wonti Fine Gael Teachta Dála (TD) ngam Dublin Sud, jooɗorde nde o jogori jogaade haa hitaande 1987, o artiri ɗum gila 1989 haa 1992. O woni kadi senaateer gila 1987 haa 1989.[2]

E sahaa nde o woni TD, o woniino jaagorde dowla to bannge geɗe rewɓe e sariyaaji galleeji. E nder nguurndam makko fof, Fennell ina anndaa e mbaydi mbayliigu politik, e daranaade ƴellitaare sariya ngam moƴƴinde hakkeeji rewɓe e nder leydi Irlannda. Ko o heɓi e sahaa nde o woni jaagorde dowla ndee, ina jeyaa heen momtude darnde sariya e nder leydi Irlannda. Ko o daraniiɗo laawɗingol ceergal, o waɗii kampaañ no feewi e referaandoom 1986 ngam haɓaade ceergal kono o waawaano heɓde jamaanu nguu.

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Jibinaa ko Fionnuala Campbell to fuɗnaange diiwaan Dublin ñalnde 25 noowammbar 1935, ɓiɗɗo tataɓo mawɗo Patrick Campbell, ummoriiɗo e ladde fuɗnaange diiwaan Galway, gooto e ardiiɓe Garda, e debbo makko Elizabeth (jibinaa ko Roberts), ummoriiɗo Glasnevin, Dublin. Fennell ina joginoo miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo e miñiraaɓe worɓe tato. O hawri e jom suudu makko garoowo, hono Brian Fennell, to nokku tennis biyeteeɗo Templeogue, ɓe ngummii e hitaande 1957, ɓe payi to Montreal, to Kanadaa, ɗo ɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodinoo e sosiyetee Sun Life. Ɓeeɗoo ɗiɗo ngarti Dublin, ɓe resndaa e hitaande 1958. Fennell ƴetti golle binnditagol e nder biro sariya to Dublin, e sahaa nde rewɓe dewbo ina njuumta ngam golloraade. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe tato.

E hitaande 1970, Nuala Fennell fuɗɗii winndude binndanɗe ko faati e dewgal, golle, e jaŋde rewɓe. Golle makko peeñii e kelle rewɓe e nder jaayndeeji Irish Press e Evening Press, kadi o wallitii heen geɗe ngam RTÉ. E nder ndeeɗoo golle, o jokkondiri e fedde jaayndiyankooɓe rewɓe, ina jeyaa heen Mary Kenny, Mary McCutchan, Mary Anderson, Nell McCafferty e June Levine. E hirjinde Kenny, Fennell naati e fedde wiyeteende « Mouvement des femmes de libération Irlande » (IWLM) sosaande e darorɗe hitaande ndee.

Manifesto IWLM, Chains or Change ?: bonanndeeji siwil rewɓe Irlannda (1971), teeŋtinii baasal rewɓe njogori dañde e doosgal leydi Irlannda, tee ina waɗi batte keewɗe e Fennell. Kono, ɓooyaani ko peccitagol nder leydi feeñi e nder IWLM. Caggal nde Mary Kenny ummii to Londres, Fennell woppii fedde nde, o yi’i nde ina ɓeydoo jogaade bannge nano, ina ɓeydoo haɓaade. Fennell ina ñiŋa haalaaji luulndiiɗi worɓe ɗi yoga e jannginooɓe mum kesi ɓee ndartini, o yi’i seppooji baɗeteeɗi e laana ndiwoowa ngam haɓaade mboros oo ko histrionic, o yi’i hoore makko ko o bayyinoowo renndo, jowitiingo e haɓaade juɓɓule politik, wonaa waɗde seppooji jamaanu. O woppi golle makko e IWLM e lewru Oktoobar 1971, o yaltini ɓataake o woppi golle makko ngam ñiŋde "fedde mawnde e muñal huutortoonde ndimaagu rewɓe ngam waɗde koye mum en e politik, gila e luulndaade Force Entry Bill haa e ustude sedatives ngam neurotic".

Ko e hitaande 1971 kadi Fennell sosi Fedde Politik Rewɓe, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde daranii ko ɓeydude darnde rewɓe e nder politik Irlande.

Caggal nde o yalti IWLM, Fennell jokkondiri e Dana Davis, gardinooɗo jaaynde Woman’s Choice. Ɓe kawri, ɓe njuɓɓini batu e Deirdre McDevitt, Bernadett Quinn, Maire Humphreys, Joan O’Brien, e Anne McAllister. Gila e ndeeɗoo batu, fedde wiyeteende Action, Information et Motivation (AIM) sosaa, fedde toppitiinde ko fayti e potal rewɓe e nder dewgal. AIM fuɗɗii ko ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1972 to biro Brian Fennell to laawol Clarendon, to Dublin. E sahaa nde rewɓe Irlande njoginoo ndeenka sariya e nder dewgal, AIM waɗii kampaañ mum e geɗe nay teeŋtuɗe : toppitagol doole, potal hakkeeji e galle galle, jokkondiral e ngalu, e heɓde ballal sariya tawa ko e njoɓdi.

Suɓol mawngol ngol hitaande 1973 addani fedde Fine Gael–Labour heɓde laamu, nde ɓuri jaɓde haɓaade hakkeeji rewɓe. Frank Cluskey, jaagorgal ko feewti e wellitaare renndo, yuɓɓinii yo ballal sukaaɓe yoɓee to bannge yummiraaɓe, o ustii waktuuji ɗaɓɓugol rewɓe woppitiiɓe ɗaɓɓooɓe ballal. Jaagorgal ko feewti e sariya Patrick Cooney e awokaa mawɗo Declan Costello kadi ina njokkondiri e AIM, ina ndarni ballal sariya e peewnugol sariyaaji galleeji tawa ko e njoɓdi.

E hitaande 1973, Fennell sosi fedde ballitoore rewɓe deƴƴuɓe, wiyeteende ADAPT. Hitaande rewtunde ndee, o yaltini deftere juutnde, tiitoonde mum ko dewgal Irlande – hol no ngonir-ɗaa!, ina waɗi heen tonngooɗe ko wayi no "Fiyde debbo – hakke gorko?", o ƴetti ko e ɓataakeeji ɗi o heɓi e rewɓe e nder golle makko e AIM e jaayndeyaagal makko.

E hitaande 1974, Fennell diwti ɗum ko e yeewtere BBC wiyeteende Scream Quietly walla Neighbors Will Hear, nde winndi rewɓe Irlanndanaaɓe dognooɓe to Angalteer ngam daɗde e fitinaaji nder galleeji. E nder jaabawol makko, o winndi ɓataake jaaynde wiyeteende The Irish Times (1 marse 1974) ngam ɗaɓɓude ballal ngam sosde nokku ɗo rewɓe njippii e leydi Irlannda. E nder jonte ɗiɗi, o yuɓɓini batu to otel Buswell, goomu sosaa. Wondude e Mary Banotti e Susan Donnelly, Fennell yahi to Londres ngam hawritde e Erin Pizzey, sosɗo nokku ballondiral rewɓe to Chiswick. Caggal eeraango ngam dañde kaalis e ballal jom ngalu biyeteeɗo Joe McMenamin, baɗɗo galle sara Harcourt Street, to Dublin, nokku rewɓe gadano Irlande sosaa. E nder jonte seeɗa, ko ina tolnoo e capanɗe joyi debbo e sukaaɓe ɗaɓɓi toon hoɗorde. Ndee eɓɓaande wonti Irish Women’s Aid, Fennell woni hooreejo mum gadano.

E oon sahaa kadi, Fennell wonti tergal kuuɓtodinngal e nder Diiso ngam darnde rewɓe, ɓeydi semmbinde darnde makko e nder dille rewɓe Irlande. O tawtoraama kadi kampaañ 1975 ngam haɓaade hakke ceergal to Irlannda.

Politik woote

E woote gardagol leydi 1977, Fennell dariima e kanndidaa keɓtinaaɗo e nder diiwaan Dublin County South. Hay so o suɓaaka, o wooti no feewi e nder wootooɓe, kampaañ makko addani mo Fine Gael, haa teeŋti e Garret FitzGerald.

E hitaande 1979, caggal nde wooteeji toowɗi mbaɗi e nder Parlemaa Orop, Fennell foolii wooteeji Dublin ngam wonde kanndidaa Fine Gael kono o dañaani heen. Hitaande rewtunde ndee, o wondi e Deirdre McDevitt e Bernadette Quinn, o yaltini deftere wiyeteende Mbele aɗa waawi heddaade e dewgal ? (1980), ko deftere ballal hoore mum wonande rewɓe ƴettuɓe e golle makko e AIM. Deftere nde ina hokka wasiyaaji baɗɗi faayiida ko fayti e golle sariya e nder dewgal e nguurndam caggal ceergal.

Fennell suɓaama e Dáil Éireann e wooteeji mawɗi 1981 ngam wonde TD Fine Gael ngam Dublin Sud. Laamu kawtal sosaa hakkunde Fine Gael e lannda Labour e gardagol Garret FitzGerald, kono ngu yani ko e lebbi seeɗa. Woote caggal ɗuum e lewru feebariyee 1982, waɗii laamu Fianna Fáil ngu juutaani, ngu Charles Haughey ardii. Caggal woote goɗɗe e lewru noowammbar 1982, Fine Gael arti e laamu e nder nanondiral e lannda Labour. Fennell jokki jooɗorde mum e wooteeji ɗiɗi ɗii fof e hitaande 1982, o toɗɗaa jaagorgal dowla to departemaa Taoiseach e jaagorgal dowla to departemaa ñaawoore toppitiiɗo geɗe rewɓe e sariyaaji galleeji.

E nder woote 1986 ngam haɓaade ceergal, Fennell ina jeyaa e daraniiɓe laawɗingol.

E sahaa nde o woni jaagorgal dowla, Fennell waɗii darnde tiiɗnde e yuɓɓinde woote 1986 ngam naatde e ceergal, ko huunde nde AIM ɓooyi daranaade. Hay so tawii referaandoom oo foolaama, darnde makko addani haala kaa ƴellitaade e nder leydi ndii. O tawtoraama kadi no feewi e riiwtude kuule keewɗe jowitiiɗe e potal rewrude e Oireachtas, teeŋti noon e kuule 1987 ɗe mumtunoo ngonka sariya jowitiika e ŋakkeende sariya.

Fennell dañii jooɗorde mum e woote gardagol leydi 1987 kono ɗoon e ɗoon o suɓaama e woote gardagol leydi 17ɓo, tawi ko Taoiseach Garret FitzGerald. Caggal ɗuum o suɓaama e nder Seanad 18ɓo e nder Goomu golle, o woni tergal e goomu Oireachtas ngam hakkeeji rewɓe.

E woote gardagol leydi 1989, Fennell artiraa e Dáil 26 ngam Dublin Sud. O woppi politik woote e woote gardagol leydi 1992.

Miijooji politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Fennell ko feminist liberal, goongɗinɗo laawol peewal e politik. O miijii wonde yahrude yeeso e nder sariyaaji ina ɗaɓɓi golle leelɗe, laaɓtuɗe, o daranii ko feewti e feministe en ɓurɓe radikal en, o siftinii caɗeele politik parlemaa.

E nder yeewtere nde o waɗdunoo e Hot Press e hitaande 1985, Fennell yeewtidii e miijooji mum politik e oon sahaa. Fennell ina ɗaɓɓi waylude sariyaaji ngam heɓde potal rewɓe, wallitde waylude sariya potal golle, sosde sarwisaaji ngam wallitde yimɓe wonduɓe e baasal e nder galleeji e warngooji baɗeteeɗi e nder galleeji, e winndude kuulal jowitiingal e ngonka sukaaɓe. Wonande geɗe jokkondiral e ndimaagu neɗɗo, Fennell ina wallita e jogaade sariya ngam haɗde jibinannde wonande ɓeen yahrooɓe e duuɓi 18 walla ko ɓuri ɗum, o ƴetti miijo laaɓtungo e golle jokkondiral sukaaɓe, o sikki sukaaɓe ɓee ngonaa peewnitiiɓe ɗum e nder ɓerɗe walla e ɓalli mum en. O salii ruttaade, o teeŋtini wonde ɓiɗɗo oo ko « tataɓo » potɗo ƴeewteede. Fennell ina wallitnoo ndimaagu haalde, ina yiɗi yimɓe hono Boy George, ina ɗaɓɓi kadi doosɗe leydi laaɓtuɗe ngam laawɗinde ceergal.Nde o woni katolik, o ñiŋii jaabawol Eklesiya to bannge mbayliigu darnde rewɓe, o wiyi kadi ko moƴƴitingol nder Eklesiya.

  1. Tiernan, Sonja. "Fennell, Nuala". Dictionary of Irish Biography. Retrieved 8 April 2023.
  2. "Former minister Nuala Fennell dies". RTÉ News. 11 August 2009. Archived from the original on 15 August 2009. Retrieved 11 August 2009.