Jump to content

Oga bello

Iwde to Wikipedia

Femi Adebayo Adebayo Salami ListenR mo yimɓe fof nganndi e innde mum dingiral Oga Bello (ListenR) (jibinaa ko 9 lewru Mbooy hitaande 1952), ko fijoowo mawɗo, waɗoowo filmuuji, waɗoowo filmuuji, e gardotooɗo.[1][2][3]

Caalaje Adebayo ina jogii rewɓe ɗiɗo, ina jogii ɓiɓɓe sappo e jeetati (9 worɓe e 9 rewɓe)[4]

Kugal Salami ko iwdi Kwara, o jibinaa ko ñalnde 9 mee 1953 to diiwaan Lagos ɗo o janngi jaŋde makko leslesre e hakkundeere.[5]

O fuɗɗii golle makko e hitaande 1964, e nder fedde wiyeteende Young Concert Party, e gardagol Ojo Ladipo, ganndiraaɗo Baba Mero. Caggal duuɓi seeɗa, fedde nde wayli innde mum wonti fedde pijirlooji Ojo Ladipo, caggal ɗuum nde wayli wonti fedde pijirlooji Awada Kerikeri.[6] Caggal maayde Ojo Ladipo e hitaande 1978, Salami ƴetti manndal ardorde fedde nde, ɗum addani mo naatde e gite.[7]

O jeyaa ko e filmo Yoruba gadano, Ajani Ogun, mo maayɗo Adeyemi Afolayan, baaba Kunle Afolayan e Gabriyel Afolayan woni ardiiɗo.[8]

O tawtoraama kadi e filmo biyeteeɗo Kadara mo Adeyemi Afolayan (Ade Love) waɗi.[9] O waɗii ɓaawo man nder fijirde fijirde Naajeeriya nde Comedy half-hour bee innde dingiral Oga Bello.[10]

O waɗii filmo makko gadano, Ogun Ajaye, e hitaande 1985, e nder galle Awada Kerikeri.[11]

Gila hitaande 1985, o waɗii, o ardii, o waɗii filmuuji Yoruba keewɗi.[12]

O laati tergal arandewal nder kawtal huuwooɓe kuuɗe fijirle Naajeeriya,[13] nden o laati hooreejo kawtal ngal.[14]

Njeenaaje 2014 Njeenaaje ɓurɗe moƴƴude e Nollywood[15] Ƴeew kadi Doggol yimɓe Yoruba Doggol fijooɓe Naajeeriya Tuugnorgal

"Gollooɓe e filmuuji naalankaagal ngam mawninde fijirde mawnde, Adebayo Salami - Naajeeriya". Waktuuji Naajeeriya. Keɓtinaama ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015.
"Nigeria HomePage - Kabaruuji, Njulaagu, Fijirde, Hiirde e Kabaruuji Wideyooji". Keɓtinaama ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015.
"Hoodere filmo mawnde, Oga Bello majjii mum | Leñol Naajeeriya". ndeen leydi e internet.net. Keɓtinaama ñalnde 26 feebariyee 2022.
"Nguurndam Adebayo Salami (Oga Bello): duuɓi, ɓesngu, jawdi". Laawɗuɗo ng.
Tunde Akanbi, Ilorin. "Daande Naajeeriya - Fijoowo ina daranii ƴellitgol ɗemɗe ngenndiije". Mooftaa ko e asli mum ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015. Ƴeewtaa ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015.
Jaaynoowo men. "Adebayo Salami (Oga Bello): Caggal duuɓi 50, mi yi'a lewlewndu e joofnirde tunnel". Mooftaa ko e asli mum ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015. Ƴeewtaa ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015.
"Jibnaaɓe am fotnoo huɗde mi ngam ƴettude golle – Oga Bello - Kabaaru Naajeeriya ummoraade e jaayndeeji Ardungal". Kabaaru Naajeeriya diga Jaayndeeji Ardungal. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015. Ƴeewtaa ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015.
AJIBAADE Alabi. "Oga Bello ina haala ko fayti e golle, ɓesngu e sukaaɓe - Wakkatiiji jaayndeeji". Waktuuji yeewtere. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015. Ƴeewtaa ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015.
"ADEBAYO SALAMI (OGA BELLO) ARTI E DINGAL E 'OLOKOOBA' E DUUBI 50!". Mooftaa ko e asli mum ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015. Ƴeewtaa ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015.
Orioha barke. "Lowre kabaruuji Guardian - Pips goɗɗi ngam Oga Bello'". Mooftaa ko e asli mum ñalnde 31 lewru Duujal 2014. Ƴeewtaa ko ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2015.
"Sehilaaɓe am njannginii kam sabu mi waawaa."