Jump to content

Okechukwu Enelamah

Iwde to Wikipedia

Okechukwu Enelamah // R (jibinaa ko hitaande 1964) woni jaagorgal leydi Naajeeriya ko feewti e njeeygu e njulaagu e njulaagu. O suɓaama e juuɗe hooreejo leydi Muhammadu Buhari ngam naatde e laamu leydi ndii e lewru Oktoobar 2015[1], o toɗɗaa e portfolio Industry, Trade, e Investment e lewru Noowammbar 2015. O golliima e ndee ɗoo golle haa hitaande 2019.[2]

Jaangirde Enelamah heɓi dipolomaaji mum to bannge safaara, to bannge safaara (MBBS) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya, Nsukka e hitaande 1985. O heɓi dipolomaaji makko to bannge njuɓɓudi njulaagu (MBA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1994 ɗo o woni Baker Scholar e Loeb Fellow.[ 3] Ko o tergal ICAN (1992) o wonti jom kaayitaaji CFA e hitaande 1997.[4] O heɓi teddungal Dean's List nder janngirde maako nde o heɓi MBBS haa jaami'aare lesdi Naajeeriya, nden o heɓi ceede lesdi nder jangirde nden haa jangirde mawnde lesdi Naajeeriya (ICAN).

Kugal Enelamah golliima e hitaande 1988 to Arthur Anderson (hannde ko gollordu karallaagal KPMG). Caggal mum o golliima e nder birooji Goldman Sachs to New York e to Londres e hitaande 1993 hade makko naatde e Zephyr Management ngam wonde gardiiɗo njulaagu ɗo o ummii o wonti hooreejo to birooji Johannesburg hakkunde 1995 e 1997.[5] Enelamah sosi fedde wiyeteende African Capital Alliance (ACA), fedde nde wonaa laamuyankoore, e hitaande 1997 ɗo o woni CEO haa nde o toɗɗaa e portfolio njulaagu, njulaagu, e njulaagu e lewru noowammbar 2015 e juuɗe hooreejo leydi Muhammadu Buhari.