Olu Oyesanya
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Olu |
| Ɗuubi daygo | 26 Seeɗto 1923 |
| Date of death | 1999 |
| Ɗemngal | Yarbankoore |
| Wolde | Inngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | journalist, diplomat |
| Janngi to | University of Westminster |
| Lenyol | Yimɓe Yarbanko'en |
Mawɗo Olu Oyesanya listen c (26 abriil 1923 – 24 oktoobar 1999) ko jaayndiyanke e dipolomaat leydi Nijeer.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Oyesanya jibinaa ko e duunde Lagos, diiwaan Lagos, to Simeon Oyesanya Ogunledun mo Sagamu, diiwaan Ogun e Eunice Irebowale Ogunledun (jibinaa ko Adeeso mo Simawa, diiwaan Ogun). O janngi duɗal Tinubu Metodist, diiwaan Lagos tuggi 1932 haa 1934. O janngi kadi duɗal St. Paul's Shagamu e duɗal grammar Ijebu Ode, diiwaan Ogun tuggi 1942 haa 1946, ɗo o waɗtaa prefekt mawɗo e laamu Reverends Efunkoin e duɗal foot'al gadanal e Nifunkoya geeɓe.
Caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, o golliima to Departemaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o woniino gardiiɗo jaŋde tataɓere e les njiimaandi mawɗo makko, maayɗo Mr. Ojemuyiwa mo Isara-Remo . Gila ɗoon o heɓi nafoore e jaayndeyaagal .
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Oyesanya wonti Editor jaaynde Daily Service (jooni nde alaa ɗo haaɗi), o heɓi kadi bursi laamu fedde ndee e hitaande 1952 ngam ɓeydude jaŋde makko e Jaayndeyaagal to Duɗal Politeknik Laamɗo to Londres (anndiraa hannde Westminster ). Caggal nde o heɓi dipolom makko, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pictorial (hannde Sunday Mirror ) to Londres.
Nde o arti Naajeeriya, o sosi Dental Jaayndeeji Naajeeriya (NUJ), no o wiyri “Ngam ɓamtaare golle Jaayndeyaagal e nder Naajeeriya”. Ñalnde 15 marse 1954 batu udditgol NUJ yuɓɓinaama to duɗal St. Paul, Breadfruit Lagos, leydi Nijeer, kuulal ƴettaa ngam sosde fedde nde. O wonii Sekereteer gadano e hitaande 1955 haa 1959.
E lewru marse 1955, o toɗɗaa yo o won gardiiɗo jaayndeeji to Konsulaa Jeneral Amerik to Lagos, Niiseer, o neldaa to Departemaa Dowlaaji Dentuɗi to Washington ɗo o waɗi kursus orientasiyoŋ to bannge golle caggal leydi e geɗe renndo, e ballal Fedde toppitiinde kabaruuji Amerik . Caggal ɗuum o wonti binndoowo koɗo e nder jaaynde wiyeteende Minnesota .
Oyesanya naati nder ministaajo hukuumaaji pamari lesdi Naajeeriya nder hitaande 1958, nden o ɗon nodda haa hukuuma hakkilanki kuuɗe lesdi Naajeeriya haa London ngam wallugo sosde hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya. Caggal nde o timmini ɗeen golle, e hitaande 1965 o arti e ministeer geɗe caggal leydi to leydi Nijeer.
Wakkati konu lesdi Naajeeriya diga hitaande 1967 haa 1970, o toɗɗaama hooreejo e hooreejo hukuumaaji pamari Naajeeriya haa lesdi Orop. E joofnirde wolde hakkunde leyɗeele o artiraa to leydi Nijeer.
E hitaande 1976, o toɗɗaa yo o won Direkteer Publicité FESTAC '77, woni Fedde Naalankaagal e Pinal yuɓɓinaande to leydi Nijeer. Ɗum woni ko adii toɗɗagol makko e gardagol Sekereteer-Registrar e hooreejo fedde jaayndeeji leydi Najeriya e hitaande 1979, ɗo o waɗi darnde mawnde ngam jaɓde ɗum e pelle terɗe. O heɓi njeenaari kaŋŋe NUJ ngam darnde makko e ɓamtaare Jaayndeyaagal e nder leydi Najeriya e hitaande 1986.
O woppi debbo makko laamɗo debbo biyeteeɗo Tanimowo Oyesanya (jibinaa ko Okupe) e ɓiɓɓe makko njoyo.