Omowumi Ogunrotimi
Omowumi Ogunrotimi Listen c (jibinaa ko hitaande 1990) ko awokaa Najeriya, daraniiɗo nuunɗal rewɓe e worɓe, e ƴellitoowo renndo . Ko kanko woni sosɗo e gardiiɗo golle Gender Mobile Initiative, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde daranii ko ittude bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe e worɓe rewrude e wallitde politik, karallaagal, e jaŋde renndo.[1] [2]
E hitaande 2023, o suɓaama ngam wonde Fedde Ashoka ngam golle makko ngam haɗde njiyaagu e nder duɗe toowɗe, ɗum waɗi mo jeyeede e fedde ɓeydotoonde waylude Afriknaaɓe nde Ashoka anndi, tawi ina jeyaa heen Njideka Harry, Oreoluwa Lesi, Ngozi Iwere e laamɗo debbo Olufemi- .
Career e wasiyaaji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ogunrotimi ardii kuuɗe ɗen ko ɓuri 50 nder gure teeru nder Naajeeriya, o ɗon ƴama nokkuuje kisal ngam yimɓe ɓe ngalaa semmbe, haa teeŋti bee rewɓe e sukaaɓe rewɓe. Eɓɓooje makko njottiima ko ina tolnoo e 100 000 naftortooɗo rewrude e doole sariya, kampaañuuji ngam humpitaade yimɓe, e gollondiral hakkunde juɓɓule.
O wonii cukko hooreejo Goomu Sektoraaji ngam Rewɓe e Jibinannde to Kawtal Faggudu, Renndo e Pinal Dental Afrik (AU-ECOSOCC), leydi Nijeer.
Eɓɓoore Mobiil Gender
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Sosi ɗum ko Ogunrotimi, Fedde Gender Mobile Initiative (GMI) ina golloo ngam ittude bonanndeeji baɗeteeɗi e nder rewɓe e worɓe rewrude e peewnugol politik, e ƴellitgol karallaagal, e ƴellitgol mbaawkaaji. GMI fuɗɗi Campus Safety Initiative, ko wallitata jaami’aaji lesdi Naajeeriya ngam waɗuki kuuɗe ɗen ngam hurguki kuuɗe ɗen, huuwugo dabareeji ƴamɗe ɗen, e nastinugo kuuɗe dijital ngam ƴamɗe ɗen. GMI ina gollina kadi jaŋde renndo, ballal sariya, e wiɗtooji ngam ɓamtude potal rewɓe e worɓe e moƴƴinde jaabawuuli juɓɓule e fitinaaji baɗeteeɗi e rewɓe e worɓe.
Aandinol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 2018, Ogunrotimi jeyaa ko e 20 dañɓe njeenaari sukaaɓe Commonwealth ngam darnde makko e potal rewɓe e worɓe e semmbinde sukaaɓe. Ko o gollodiiɗo e fedde Royal Commonwealth, o jaɓaama e Institut pour la Justice et la Reconciliation, o jeyaa ko e sappo ɓurɓe waawde daranaade nuunɗal rewɓe e worɓe e Afrik e hitaande 2017.
Njeenaaje
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- 2017 – Sappo ɓurɗo mawnude e daraniiɓe nuunɗal rewɓe e worɓe, Duɗal nuunɗal e nanondiral, Afrik worgo
- 2018 – Jaɓɓungal njeenaari sukaaɓe Commonwealth
- 2018 – Keɓɗo njeenaari Mandelaa Wasinton
- 2023 – Fedde Ashoka
- 2025 – Keɓɗo njeenaari ɓiyleydaagu winndere
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Oreoluwa Lesi – Ashoka Fellow mo Naajeeriya ɗon mari haaje nastugo nder limngal limngal e janngirde teknoloji rewɓe
- Njideka Harry – Ashoka Fellow semmbinde sukaaɓe e rewɓe e karallaagal e njulaagu
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ JCI names top 10 award nominees". The Nation Nigeria. 21 June 2018. "Nigerian government not doing enough to ensure justice for victims of sexual violence – Ogunrotimi". BusinessDay. 7 May 2021. Retrieved 25 October 2025. "Omowumi Ogunrotimi". Ashoka. Retrieved 25 October 2025
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs namedGlobalCitizenOgunrotimi