Onuimo
Onuimo ko nokku laamu nokkuure nder diiwal Imo, lesdi Naajeeriya.[1] Joɗnde mayre woni ko e wuro wiyeteengo Okwe. Ina hawra e gure nayi woni : Okwe, Okwelle, Umuduru-Egbeaguru e Umuna. Ko ɗoon woni galle Najeriyanaaɓe mawɓe no feewi hono The surveyor estate dynamique mo meeɗaa seerde e; Prof. James Gaius Ibe- USA jannginaaɗo e tedduɗo professeur faggudu, kaalis e njuɓɓudi njulaagu, Dr Dennis Ndububa-dipolomaaji UNN e ko ina wona duuɓi 40 e golle mum e nder safaara; Doktoor Wiktor Ndububa; Doktoor Kerecee Egemba; Dr. Kaunda Ibe-Konsulteer neurosurgeon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Imo State Orlu Imo State; Doktoor Geraldine Echue-nafoore e nder kawgel kemikal winndereewal ; Mawɗo Adol N. Obi - gonnooɗo bursar duɗal jaaɓi haaɗtirde Nekede Owerri, e Engr Ekene Echefu - jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mekatronik, duɗal jaaɓi haaɗtirde Nekede Owerri.Taiwo Damilola kadi golliima toon. Kadi winndiyanke Ameriknaajo biyeteeɗo Dreux Richard ina hoɗi Okwe ngam timminde binndol mum nde o woni e leydi Najeriya.
Wertallo mayri ko 87 km2, yimɓe mayri ko 99 247 neɗɗo e binnditagol 2006. Kod posto nokku oo ko 470.[2]
Wakati
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki][waylu iwdi]
Onuimo to Imo ina jogii weeyo ɓuuɓngo e yoorngo walla savanna, ina woni e tooweeki 123,97 meeteer (406,73 meeteer) dow geec (Classification: Aw). Hakindo nguleeki wuro man hitaande fuu -0.58% ɓuri lesdi Naajeeriya haa 28.88°C (83.98°F). Imo ina heewi heɓde balɗe 268,89 (73,67% e sahaa) hitaande kala, tawi toɓooli ina tolnoo e 234,25 milimeeteer (9,22).