Jump to content

Orisadipe Obasa

Iwde to Wikipedia
Orisadipe Obasa
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Ɗuubi daygoSiilo 1863 Taƴto
ƊofordeFiriton Taƴto
Date of death15 Seeɗto 1940 Taƴto
Place of deathLagos Taƴto
Manner of deathnatural causes Taƴto
Cause of deathParkinson's disease Taƴto
Dee/goriiwoCharlotte Obasa Taƴto
Sana'ajiphysician Taƴto
Janngi toSt Thomas's Hospital Medical School Taƴto
Medical conditionParkinson's disease Taƴto

Orisadipe Obasa,ListenR (janvier 1863 – 15 abriil 1940) ko doktoor e laamɗo leydi Najeriya, jogiiɗo darnde mawnde e politik Lagos e nder duuɓi capanɗe gadani teeminannde 20ɓiire.

Duuɓi gadani

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Orisadipe Obasa jibinaa ko e lewru Yarkomaa 1863 to wuro wiyeteengo Freetown, to leydi Siyeraa Leyoon, e nder galle laamorɗo Saro. Mawniiko to bannge baaba ko Oba Elekole mo Ikole, Ekiti, yumma makko ko jeyaaɗo e galle laamɗo Abeokuta mo Akija mo Ikija. Nde o woni suka, Obasa ummiima Lagos. E hitaande 1878, o naatnaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesleyan Boys (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Methodist Boys, Lagos) udditaangal kesal, ɗo o ɓuri waawde jaŋde. O wonii hooreejo gadano fedde sukaaɓe ɓooyɓe e duɗal makko toowngal.

E hitaande 1883, jibnaaɓe makko neldi mo Angalteer ngam janngude safaara. O huutoriima innde George Stone Smith nde o woni Angalteer nde. O naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, to Taunton, ɗo o woni kadi almuudo hoodere, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to opitaal St Thomas to Londres. O heɓi seedantaagal makko e hitaande 1891, o woni tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe e Licentiate duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe.

Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude.

Yiytu iwdiiji: "Orisadipe Obasa" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Abriil 2021) (Anngu no e ndeer nde ittata ndee mesaas) E hitaande 1892, Obasa arti Lagos, o fuɗɗii golle safaara keeriiɗo. E nder wolde Angalteer-Ashanti, haa joofnirde teeminannde 19ɓiire, o golliima e njillu konstabulaar Lagos to koloni Gold Coast. O hokkaama medal ngam kuugal maako, nden nder hitaande 1900, o toɗɗaama balloowo cirridiiɗo koloñaal nder kuugal nyawndiigu Lagos. O waɗii darnde mawnde e nder kampaañiji cellal yimɓe e nder leydi Lagos e nder leydi Najeriya.

Nguurndam neɗɗo e politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1902, Obasa resi Charlotte Olajumoke, [a] ɓiy njulaagu alɗuɗo biyeteeɗo Richard Beale Blaize, o rokkaa galle belɗo ngam wonde dokkal dewgal. E hitaande 1903, o yilliima Ekiti e nder porogaraam guwerneer William MacGregor ngam faddaade ñawu nguu. O waɗii ƴeewndorɗe safaara nafooje e geɗe bayɗe no yawtugol, mboros hookworm e hernias inguinal.

E hitaande 1904, Obasa woppi golle mum e nder seppooji koloñaal ngam waawde jogaade waktuuji ɓurɗi heewde e galle. O fuɗɗii golle makko keertiiɗe, o naati kadi e politik. Omo anndi haalde e winndude, omo weltii e woɗɓe, omo jogii jokkondiral moƴƴal e galleeji. E hitaande 1908, Obasa e Dr. John K. Randle cosi Dental Yimɓe ngam haɓaade limngal ndiyam, ngal woni fedde siyaasaaku arandeere nder leydi Naajeeriya. Obasa woniino binndoowo Dental ngal, Randle woniino hooreejo leydi ndii. E hitaande 1911, Randle e Obasa ina nanndi e yahde Londres ngam waɗde ñaawoore dow eɓɓaande guwerneer Frederick Lugard ngam bayyinde wonde leyɗeele ɗee kala ko jeyi laamu. Dental ngal jokki e haɓaade tolnooji ndiyam kesi ɗii haa nde heɓi njeenaari ndii e hitaande 1916. Dental ngal e ardiiɓe mum njippiima e wootooɓe caggal ɗuum. Kono Obasa suɓaama e hitaande 1921 e nder Diiso sarɗiiji leydi Najeriya, ɗo o gollotoo e goomuuji keewɗi.

E wakkati nde lannda lesdi Naajeeriya sosaa nder hitaande 1922, nde Herbert Macaulay sosi, ardiiɓe Dental Yimɓe woni Randle, Obasa, Sir Kitoye Ajasa, Richard Akinwande Savage e Sir Adeyemo Alakija.

Debbo Obasa ardii Dental Rewɓe. Senngooji ɗii fof ina njiɗi feere fotnde waɗeede e peewnugol. Ɓe mbaawaano haɓtaade NNDP. E lewru suwee 1923, woote gadane mbaɗaama ngam suɓaade Diiso sarɗiiji. Obasa dogi kono o foolaama. Randle maayi ko e hitaande 1928, Obasa ƴetti ardorde ko heddii e Dental Yimɓe.

E sahaa sosde Fedde Ogboni Reformed, ko kanko woni Oluwo (walla joom mum) gadano. Debbo makko, Charlotte, ko e oon sahaa gooto waɗtaa Iya Abiye (walla laamɗo mawɗo) e fedde wootere. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ardii banndiraagal jibinannde haa ɓe maayi.

Obasa heɓi rafi Parkinson e hitaande 1926. Nde rafi oo ɓeydii, o ɓeydii waasde waawde. O sankii, omo yahra e duuɓi 77, e lewru abriil 1940, to galle makko to Lagos.