Orondaam Otto
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde ɓesngu | Otto |
| Ɗuubi daygo | 8 Juko 1987 |
| Ɗoforde | Northern Nigeria |
| Sana'aji | social entrepreneur |
| Janngi to | University of Port Harcourt, John F. Kennedy School of Government |
| Memba en | Young African Leaders Initiative |
| Award received | The Future Awards |
Orondaam Otto (jibinaa ko 8 ut 1987) ko jom ngalu renndo, daraniiɗo jaŋde e balloowo yimɓe. Ko kanko sosi fedde wiyeteende Slum2School Africa, fedde nde wonaa laamuyankoore, kadi ko kanko adii mahde suudu janngirdu wirto e nder Afrik worgo Saharaa. O jeyaa kadi e terɗe sosɗe fedde toppitiinde golle e nder leydi Lagos.[6] Otto ko keɓɗo laabi ɗiɗi njeenaari Afrik future, kadi ko tergal e fedde janngooɓe duɗal Harvard Kennedy.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Orondaam Otto jibinaa ko ñalnde 8 lewru bowte hitaande 1987 to worgo leydi Najeriya, o jeyaa ko e wuro wiyeteengo Port Harcourt, to diiwaan Rivers. O heɓi dipoloma makko ko faati e anatomi neɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port Harcourt.[8] E hitaande 2022, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard Kennedy, o heɓi dipoloma makko ko faati e njuɓɓudi laamu.[9] To Harvard, Otto heɓi njeenaari Erik Yankah e njeenaari fedde Lucius N. Littauer ngam ardaade.
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Orondaam Otto fuɗɗii golle mum e nder renndo ko ina tolnoo e duuɓi 16, tawi ko e tawtoreede pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, jowitiiɗe e moƴƴinde nguurndam sukaaɓe e nder renndooji baasal.
E hitaande 2011, nde o woni e waɗde porogaraam makko e nder fedde wiyeteende National Youth Service Corps (NYSC), Otto yiyti renndo Makoko e ngonka nguurndam sukaaɓe ɓe ngalaa walla ɓe ngalaa jaŋde moƴƴere. Nde Otto woni e nder kampaañ NYSC, o fuɗɗii miijaade no o jogori reende geɗe jaŋde hakkunde sukaaɓe waasɓe.[15] Caggal mum e nder porogaraam makko gollal sukaaɓe, o fuɗɗii e dow laabi Slum2School Africa, fedde toppitiinde ko fayti e ballal ngam haɓaade ɓeydagol sukaaɓe ɓe ngonaa janngooɓe e nder Afrik, haa teeŋti noon e wonɓe e nokkuuji ɓuuɓɗi e renndooji ɗi ngalaa golle.
E hitaande 2020, e nder Pandemi COVID-19, Otto mahii Jaŋde Janngirde Virtuel gadane e nder Afrik ngam wallitde jaŋde sukaaɓe to woɗɗi. O hollitaama kadi ko o mbayliigu Afriknaajo e nder filmo CNN African voices.
Kalaasuuji ɗii mbaɗaama ngam ƴellitde jokkondiral e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde tawaaɗe e nder duɗe gaadanteeje, kadi ina fawee ko adii fof e nder leydi ndii e nder diiwaan Sub-Sahara, e wiyde Slum2School.
— CNN e dow Slum2School Afrik Janngirde Wirto
E hitaande 2016, Otto wonnoo ko Fedde Mandelaa Wasinton, kanko e Adebolaa Wiliyam e Graas Ihejiamaizu. O woniino hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e diiwaan Afrik hirnaange e hakkundeejo, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe ardiiɓe Afrik (YALI) nde hooreejo leydi ndii, hono Barak Obama, udditi. E hitaande 2022, o toɗɗaa e fedde janngooɓe ɓaleeɓe HKS, e hitaande 2024, o toɗɗaa e fedde janngooɓe duɗal Harvard Kennedy.
Aandinol Otto heɓi njeenaari Afrik future e hitaande 2012 e hitaande 2013 ngam ƴellitde jaŋde. Otto jeyaa ko e yimɓe 100 ɓurɓe waawde iwdi Afrik e nder winndere nde, e nder Asamblee Fedde Ngenndiije Dentuɗe.[29] O limtaama kadi nder doggol doole YNaija 2020 ngol Naajeeriya'en nder limngal .
E hitaande 2022, o suɓaama ngam heɓde njeenaaje Business Insider Africa e nder cate jom ngalu renndo hitaande ndee.