Jump to content

Oserheimen Osunbor

Iwde to Wikipedia
Oserheimen Osunbor
ɓii aadama
YemreNigerian senators of the 4th National Assembly, Nigerian senators of the 5th National Assembly Taƴto
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InditirdeOserheimen Osunbor Taƴto
SoomaOserheimen Osunbor Taƴto
Ɗuubi daygo5 Yarkomaa 1951 Taƴto
ƊemngalEsan Taƴto
WoldeInngilisjo, Esan, Nigerian Pidgin Taƴto
Writing languageInngilisjo Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Position heldGovernor of Edo State, member of the Senate of Nigeria, member of the Senate of Nigeria Taƴto
Janngi toNigerian Law School, University of Nigeria Taƴto
Member of political partyPeoples Democratic Party Taƴto
LenyolEsan people Taƴto
Hair colorblack hair Taƴto
Eye colorbrown Taƴto
FollowsLucky Igbinedion Taƴto
Replaced byAdams Oshiomhole Taƴto
Award receivedRhodes Scholarship Taƴto
Personal pronounL485 Taƴto

Oserheimen Aigberaodion Osunbo (jibinaa ko 5 oktoobar 1951) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino guwerneer diiwaan Edo tuggi 2007 haa 2008. O woniino senaateer lomtotooɗo diiwaan senateeruuji Edo hakkundeejo tuggi fuɗɗoode republique nayaɓere haa hitaande 1999.[1]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Osunbor jibinaa ko ñalnde 5 lewru nduu hitaande 1951 to wuro Iruekpen, nokku laamu Esan hirnaange hannde oo, to diiwaan Edo, to leydi Nijeer, e nder wuro Mr. O naati duɗal leslesal seppo P.T.T.C, Igueben tuggi 1957 haa 1962, caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Angalteer, Ujoelen Ekpoma tuggi 1963 haa 1968 caggal ɗuum o heɓi seedantaagal makko go’aɓal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinité Sainte, Sabongidaa-Ora, to diiwaan Edo. O heɓi kadi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya, Nsukka ɗo o janngi gila 1971 haa 1975. E nder dumunna mo o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, Osunbor wonnoo ko keɓoowo njeenaaje keewɗe ngam jaŋde makko, ina jeyaa heen seedantaagal ɓurngal moƴƴude e janngoowo Certificat e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Be Sariya keeriiɗo.[2]

Nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Naajeeriya, o ummiima Lagos ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Naajeeriya haa hitaande 1976. Nde o woni toon, o noddiraa to fedde ñaawooɓe leydi Naajeeriya ɗo e hitaande 1976 o heɓi seedantaagal ngam janngoowo mo ɓuri waawde golle mum e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya O Eliminla Dr Taswaze Exa. Tuggi 1977 haa 1981, o woni ko e bursi Rhodes ngam jokkude jaŋde makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick, to Coventry, to Angalteer, ɗo o rokkaa doktoraa makko e ganndal sariya.[3]

Fuɗɗoode golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Caggal nde o heɓi bursiiji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya, Foundation Nsukka, Osunbor o wonti haaloowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya, Nsukka. Tuggi 1976 haa 1977 o toɗɗaama jannginoowo sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna, Kaduna caggal ɗuum o jannginii sariya sosiyetee, sariya njulaagu e kuule kuuɓtodinɗe sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde gootal. Puɗɗagol hitaande 1981, Osunbor wonii jannginoowo II, to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, e jannginoowo I e jannginoowo mawɗo e hitaande 1983 e hitaande 1986 haa 1990.[4]

Tuggi 1986 haa 1987, Osunbor wonnoo ko njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen’s Belfast e tuggi 1989 haa 1990 o woniino Sub-Dean, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos. Osunbor toɗɗaama yo o won jannginoowo sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos State to Lagos, leydi Najeriya e hitaande 1990. Ndeen o wonti jannginoowo e hooreejo departemaa sariya njulaagu to alma mater gooto, o heɓi kadi darnde Dean, Faculté of Law. E hitaande 1992, porfeseer Osunbor wonti Fedde Seminar Salzburg ko faati e sariyaaji hakkunde leyɗeele e juɓɓule sariya, Salzburg, Otiris.

Golle senateeruuji

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Osunbor suɓaama senateer ngam diiwal senateer Edo Central nder jiha Edo haa fuɗɗam republique nayaɓre, o ɗon dogga dow laylaytol lanyol yimɓe (PDP). O fuɗɗii laamu ko ñalnde 3 suwee 1999.

Caggal nde o jooɗii e Senaa e lewru suwee 1999 o toɗɗaa e goomuuji kuule & laabi, etikaaji, ñaawoore, jawdi ndiyam e geɗe laamu (Hooreejo).

Osunbor suɓaama kadi e jappeere mum to senaa e lewru abriil 2003.

O joginoo kadi golle hooreejo ceertuɗe nde o woni e nder Senaa ina jeyaa heen : Hooreejo, Goomu Senaa ngam Komisariyaa Ngenndiijo Wootooɓe (INEC); Hooreejo, Goomu Senaa ko faati e Ñaawirde, Hakkeeji Aadee e Geɗe Sariya ; Hooreejo, Goomuuji Ad-hoc Senaa keewɗi e Goomuuji Jokkondiral Asaambele ngenndi ; Hooreejo, Goomu leslesu ngam sarɗiiji e doggol sarɗiiji, Goomu Jokkondiral Asaambele ngenndi ngam waylude doosɗe leydi. Ko noon batte makko luggiɗiri haa ko gollodiiɓe makko mbiyata mo "Awokaa mawɗo Senaa".[citation needed]

Laamu Osunbor suɓaama guwerneer diiwal Edo e lewru abriil 2007 e dow laylaytol lannda yimɓe (PDP).

Ñalnde 20 marse 2008, Ñaawirde woote guwerneeruuji diiwaan Edo hollitii wonde woote Osunbor ɗee moƴƴaani, tee naamndii Komisariyaa ngenndiijo woote (INEC) yo ittu seedantaagal makko, bayyin Adams Oshiomhole mo lannda Action Congress (AC) ko kañum heɓi.

Ñalnde 11 noowammbar 2008, Ñaawirde Toownde (Cour d’appel) fedde ndee jooɗiinde to wuro Benin, jaɓi kuulal ñaawirde ɗaɓɓaande wooteeji diiwaan oo, bayyini wonde Oshiomole ko guwerneer diiwaan Edo. Kuulal ngal tuugii ko e ŋakkeende woote keewɗe.

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Oserheimen Osunbor ina jogii debbo, ina jogii sukaaɓe njeegomo. Ko o Kerecee’en diine Angalteer, kadi ko o kaɓirgal Saint-Christophe.

Doggol guwerneeruuji diiwaan Edo

  1. "Federal Republic of Nigeria Legislative Election of 20 February and 7 March 1999". Psephos. Retrieved 2010-06-22.
  2. "Congressional Committees". Nigeria Congress. Archived from the original on 2009-11-18. Retrieved 2010-06-24.CS1 maint: unfit url (link)
  3. "Congressional Committees". Nigeria Congress. Archived from the original on 2009-11-18. Retrieved 2010-06-24.CS1 maint: unfit url (link)
  4. Ebegbulem, Simon; Enogholase, Gabriel (21 March 2008). "Tribunal Sacks Osunbor, Orders Oshiomhole in". Vanguard. Retrieved 2010-05-14 via allAfrica.