Jump to content

Otonti Amadi Nduka

Iwde to Wikipedia

Otonti Amadi Nduka (jibinaa ko 9 lewru Mbooy hitaande 1926) ko jannginoowo Naajeeriya, kadi ko kaaloowo e leñol Ikwerre.[1] O resi ko Pamela Nduka, ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo. Otonti e debbo mum ina njooɗii haa jooni e nder leydi Najeriya. Ɓe mawninii ñalngu dewgal maɓɓe diamond e hitaande 2018.[2]

Nduka ko jannginoowo pentiiɗo, kadi ko Deenoowo jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port Harcourt, kadi ko Fellow e cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya. Kadi omo hiisee wonde Hooreejo e nder yimve wuro makko, hono no feeñiri e mawningol ñalngu nguu 80 hitaande nde tawnoo yimve heewve ina kawri ngam mawninde kewu nguu e teddinde golle makko. Balɗe seeɗa ko adii nde o heɓata duuɓi 80, ko yaltugol deftere makko woɗnde, wiyeteende « Les rains du développement africain » , udditgol ngol ina yuɓɓinee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port Harcourt.

Bibliografi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Jaŋde hirnaange e pinal Naajeeriya (1964), Ibadan: Jaaynde jaaɓi-haaɗtirde Oxford. OCLC 176485 Filoosofi jaŋde – Jokkondire ŋakkuɗe e nder janngingol jannginooɓe Naajeeriya to Yoloye, E. A., e Nwosu, S. N. (eds), Fuɗɗoode jaŋde Afrik, deftere 1 (1975), Accra Western Council mo Fedde Jaŋde jannginooɓe e nder Afrik e fuɗɗoode Yahdi e nder deftere batu ko faati e jannginooɓe toowɓe (1970), Lagos: Ministeer humpitooji fedde nde Ƴeewndo ƴellitaare jaŋde e nder leydi Naajeeriya e hitaande 1975 to Oyediran, O. (ed.): Wiɗto ko faati e geɗe leydi Najeriya 1975, Ibadan: Jaaynde Oxford Ƴellitaare jaŋde to Port Harcourt: ƴeewndo caggal e ƴellitaare, e nder Ogionwo, W. (ed.), Wuro Port Harcourt: Simposium ko fayti e mawnugol mum e ƴellitaare mum (1979), Ibadan: Heinemann Wondude e Iheoma, O.A. (eds) Yiyngooji kesi e nder jaŋde nehdi, (1983) Banndiraaɓe Evans (Nig) Ltd Janndeeji e daartol e pinal Ikwerre (1993), Ibadan: Defte Kraft. ISBN 978-2081-30-2 Daande ŋakkeende ƴellitaare Afrik (2006), Ibadan: Defte Spektrum.