Oyèrónkẹ́ Oyěwùmí
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi, Naajeeriya |
| Ɗuubi daygo | 10 Jolal 1957 |
| Ɗoforde | Ogbomosho |
| Wolde | Inngilisjo, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | sociologist, teacher, philosopher |
| Field of work | gender studies, science, technology, engineering, and mathematics |
| Employer | Stony Brook University |
| Janngi to | University of California, Berkeley, University of Ibadan |
| Award received | Distinguished Africanist Award |
Oyèrónkẹ́ Oyěwùmí listen R (jibinaa ko 10 noowammbar 1957) ko ganndo ko faati e jinnaaɓe leydi Najeriya, kadi ko jannginoowo timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stony Brook . O heɓi dipolom makko gadano e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan to Ibadan, leydi Nijeer, o yahi haa o heɓi dipolom makko lesleso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley . Oyěwùmí woni keɓɗo njeenaari 2021 ndi Fedde Janngirɗe Afriknaaɓe rokki ndi, ndi nganndu-ɗaa ko kañum anndinta e teddini yimɓe wallitɓe e nguurndam mum en ganndal keeringal e nder janngirɗe Afriknaaɓe tawa ina yahdi e golle renndo Afriknaajo.[1]
E nder darnde makko e duuɓi capanɗe joyi e rewɓe binndol rewɓe Afrik e adunaaji jinnaaɓe , daartoowo Nwando Achebe hollitii Oyèrónkẹ́ Oyěwùmí ko gooto e rewɓe annduɓe iwdi Afrik hirnaange (teeŋti noon e Nijeer) ɓe eggugol mum en to Orop e Amerik worgo form " jaŋde toownde.
E nder deftere makko nde o winndi e hitaande 1997, wiyeteende « The Invention of Women : Making Sense Afrik e nder haalaaji jinnaaɓe Hirnaange », o rokki heen miijo rewɓe caggal koloñaal e dow njiimaandi Hirnaange e nder jaŋdeeji Afrik . Deftere nde heɓi njeenaari deftere teskinnde e hitaande 1998 to Fedde Sosiyoloji Amerik e nder cate Gender and Sex.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Oyèrónkẹ́ Oyěwùmí jibinaa ko ñalnde 10 noowammbar 1957 to Ògbómọ̀ṣọ́, leydi Nijeer. O janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (UI), ɗo o janngi ganndal politik. E nder sahaa mo o woni e UI, o ƴettii jaŋde sosiyoloji nde o acci « miijo luggiɗngo », nde addani mo janngude sosiyoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ndeen, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Berkeley, o winnditii e seminar makko gadano sosiyoloji jinnaaɓe. [2]
Tippudi Rewɓe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E nder deftere mum « Invention des femmes », Oyěwùmí hollitii mbayliigu jinnaaɓe Yoruba hannde nguu ko no mahdi koloñaal Hirnaange nii. O hollitii wonde naamnal debbo e jinnaaɗo binndol ko miijooji ummoriiɗi e Hirnaange, ina ustoo no feewi nafoore mum en e ƴeewtaade jokkondiral jinnaaɓe e nder renndo Afrik ; o haali teeŋti noon e sifaa ɗemngal Yoruba ngal wonaa jinnaaɓe e jinnaaɓe. E nder ndee ɗoo dekonstruksiyoŋ, o naatini feere woɗnde ngam faamde pine hirnaange e pinal yoruba en e nder winndere hannde ndee.
Oyěwùmí fuɗɗorii ko innde determinism biyoloji ko huunde hakkundeere e faamde jinnaaɓe Hirnaange. Ngol miijo wonde ceertugol biyoloji ina wona yuɓɓo renndooji ko filosof hirnaange mo rewaani laawol e renndooji Yoruba, ɗi kuutortaako ɓanndu ngam wonde tuugnorgal kala darnde renndo. [3] Oyěwùmí hollitii no juɓɓule koloñaal njahri ngam fawde ndee faamde biyoloji e dow Yoruba en. Yanti heen, o haɓata ko e ko aldaa e nanondiral e nder miijo rewɓe, kollitoowol wonde jinnaaɗo ko huunde renndoyankoore, e njiimaandi rewɓe ko huunde huuɓtodinnde. O wiyi wonde miijooji feminism hirnaange ko fayti e jinnaaɓe, kuutoraaka, kadi alaa ko nafata e nder pine kala, o siftinii pinal makko e Yoruba. O hollitii wonde jinnaaɗo meeɗaa maheede e renndo e nder renndo Yoruba, duuɓi gonɗi e nder renndo ngo ko kam woni ngoƴa yuɓɓo mawngo.[3]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Evwierhoma, Mabel. "The Implications of Gender Dynamics in Contemporary Nigerian Women's Drama". Theatre, Media and Cultural Re-Engineering in Nigeria: 485 – via Google scholar. "Oyeronke Oyewumi". Stony Brook. 14 March 2023. Gordon, Lewis (23 March 2018). "Black Issues in Philosophy: The African Decolonial Thought of Oyèrónké Oyĕwùmí". Blog of the APA. Retrieved 2 January 2024. "Herskovits Award Winners". African Studies Association. 2 May 2013. Archived from the original on 14 April 2021. Retrieved 15 November 2021
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named ":2". - 1 2 Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named ":022".