Pataskumo

Iwde to Wikipedia
Potiskum
Cattle in Potiskum cattle market.jpg
Hukuma pamarun nder Naajeeriya
LesdiNaajeeriya Taƴto
Nder laamooreDiiwal Yobe Taƴto
Jonde kwa'odineto11°42′33″N 11°4′10″E, 11°42′50″N 11°4′52″E, 11°42′38″N 11°9′26″E Taƴto
Hiiri-weeti pelleUTC+01:00 Taƴto
Shares border withDiiwal Bawci Taƴto

Potiskum (Pataskuumo) ɗun go’o e ɗer hukumaji pamarii ɗi ɗer Diiwal Yobe, ɓurɓe ɗuɗuki joɗiɓe gelle ɗen ɗun Karai-Karai en e goɗɗen bolle fere-fere e ɗen hautuɓe e Ngzim, Kanuri, Bolewa, Pullo, Ngamo, ɗen e goɗɗe bolle ɗuɗɗe Pataskumo hanjun wonii ɓurɗun yimɓe ɗuɗɓe e ɗer diiwal Yobe. Gelle ɗe yimɓe ɗer muɗun anɗira sore-sore (luɓe) turotoɓe motaji, wayilɓo e remoɓe. [1] Hukuma pamarun ɗun e ɗun mari yimle jangirɗe famgo ɗun hautugo e ɗer majun.

Jangirle mawɗe ɗe hukuma pamarun Potiskum[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  • Federal College of Education (Technical) Potiskum
  • College of Administration and Business Studies
  • Al-Ma’arif College of Health Science and Technology
  • Sunnah College of Education Potiskum
  • Notion Computer Training Institute
  • Federal Government Girls College
  • Government Science and Technical College
  • Government Girls Science and Technical College
  • Government Day Secondary Schools
  • Fika Government Secondary School

Kononii Lumoo[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Potiskum un gelle anɗaɗe e kononii lumoo ɓurɓe ɗuɗuki joɗiɓe eɗer galle potiskum un wuɗo ɓe lumo.hanjun waɗi e waɗi inaje mauɗe ɗeɗun yata eɗun warta e ko nonii lumo. E gelle nangu ɗaga lumo maugo lumo jiyge inare eɗun sarata eɗun sadata marle (dabbeji) lumagauri luma maugo yamowo yanɗe Lahdi, luma NPN ɗer gelle ɗen e ko luttifu.[2]

Inare E Girgiinal Dau Jippoto Potiskum[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Inare girgiwal ɗau jippeto e ɗun gure GRA ɗun ɗer gelle da e ta hirna gelle ɗen ɗau barwal atal kano. Ofisji hukuma ɗarojun e ko wani ɗau ɗun Naajeeriya (NAMA) ganɗun ɗenɗon inare latiɗun kamatiɗun hoshugo tedduɗun yottinki lilal e ko yata e warta girgije e girgije gaɗo jeko filaki e dou ɗun ɗuɗa kugal saboe nauraji guɗaɗi e inare ɗi kuwata. Inare ɗen dai ɗe yiɓama ne e wakkati turanko en lamo to ɓe lamu semɓe wannuɓe lardi Afirika sis-shuki gamma Potiskum. Ɗun gelle jauɗe faro faruki yeso e ɗuɗuki yimɓe e wola lesɗi gamma ta artuɗun jamus arti howi gelle gel ko ingila teta lamu geɓɓel gel. [3] Ko waɗi ɗun yiɓi inare girgiwal ɗen ɗun heɓai yaugo yile-yile hurnere ranere e bor e yasi potiskum ɗenbo nan gelle gel lattake yolɗe nattirgo goɗɗe gelle gonɗe jiki (hade) e woila lesɗi ɗin ko ɓeɗɗi mauninki lumo gon e inare ɗen.

Nassiji[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]