Jump to content

Princess Raiyah bint Hussein

Iwde to Wikipedia
Princess Raiyah bint Hussein
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuUrduun Taƴto
Inditirdeراية بنت الحسين Taƴto
Noble titleprincess Taƴto
Ɗuubi daygo9 Colte 1986 Taƴto
ƊofordeAmman Taƴto
FatherHussein I of Jordan Taƴto
MotherQueen Noor of Jordan Taƴto
Dee/goriiwoNed Donovan Taƴto
FamilyHashemites Taƴto
Award receivedSupreme Order of the Renaissance, Order of Saint John Taƴto

Laamɗo debbo biyeteeɗo Raiyah bint Al Huseyn (e ɗemngal aarabeere : راية بنت الحسين ; jibinaa ko ñalnde 9 feebariyee 1986) ko ɓiɗɗo debbo tokooso laamɗo Huseyn leydi Urdun e laamɗo debbo Noor. Omo jogii miñiraaɓe ɗiɗo, Hamzah e Hashem, kam e mawniiko debbo, laamɗo debbo biyeteeɗo Iman. Ko o miñiiko debbo laamɗo Abdullaah II mo leydi Jordani.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Laamɗo debbo biyeteeɗo Raiyah jibinaa ko ñalnde 9 feebariyee 1986 to nokku safrirde laamɗo Huseyn to Wadi Al-Seer, Amman, ko o ɓiɗɗo debbo gadano e ɓiɓɓe nayo Huseyn mo Jordani e laamɗo debbo Noor mo Jordani. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde winnderewal Atlantik to leydi Galles, o heɓi dipoloma makko lesleso e ɗemngal Japon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh. O ƴetti hitaande caggal leydi o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ritsumeikan to Japon. O heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to bannge binndol Japon.

Caggal ɗuum o ummii o fayi Tokiyoo, o waɗi duuɓi tati e golle e fannu ƴellitaare aadee.

Hannde, laamɗo debbo biyeteeɗo Raiyah ko janngoowo dipolomaaji, janngoowo doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Los Angeles (UCLA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Los Angeles (UCLA) ko fayti e « jaɓɓugol daartol warooɓe yontaaji hakkundeeji e nder Japon e nder winndere aarabeeɓe.

Golle laamu

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Laamɗo debbo biyeteeɗo Raiyah tawtoraama njilluuji laawɗuɗi to Japon e hitaande 2007 e 2008, o yahdi e laamɗo Abdullaah II to leydi ndii e lewru abriil 2009. E hitaande 2008, o jeyaa ko e delegaasiyoŋ Jordani e nder njillu laawɗungu e laamɗo Abdullaah II to Koree worgo.

Nguurndam neɗɗo Ñalnde 5 noowammbar 2019, ñaawirdu nduu hollitii wonde laamɗo debbo biyeteeɗo Raiyah ina jokkondiri e jaayndiyanke jibinaaɗo to Angalteer biyeteeɗo Ned Donovan, ɓiy binndoowo biyeteeɗo Tessa Dahl e Patrick Donovan, taaniiko Roald Dahl e Patricia Neal to bannge yumma mum, e taaniiko Francis Patrick Donovan to bannge baaba mum. Debbo makko ko jom suudu biyeteeɗo Sophie Dahl, jom suudu mum ko jimoowo biyeteeɗo Jamie Cullum.

Ɓee ɗiɗo fof resndaama ñalnde 7 sulyee 2020 to leydi Angalteer e dow yamiroore laamɗo Abdullaah II, caggal nde dewgal maɓɓe ngal ɓe njiɗnoo waɗde to Jordani dartinaama sabu rafi COVID-19. E hitaande 2023, o waɗtaa Dame de l’Ordre Saint-Jean.

Ina wiyee wonde laamɗo debbo biyeteeɗo Raiyah ina ɓadtii Talulah Riley, gonɗo e wiyde Raiyah ko « ɓiɗɗo am ngaandi, daande ɓurnde yiɗeede e winndere ndee » e nder feccere jaɓgol gooto e defte makko.

Patronaaji

Patron nokkuure naalankaagal Jordani.[citation ina haani]

Jordan:

Knight Grand Cordon, ko kalaas keeriiɗo e nder njuɓɓudi laamu toowndi

Heɓoowo njeenaari Al-Hussein ngam ɓurde moƴƴude e kaŋŋe (Classe première) [citation nécessaire].

Leydi Biritaan:

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Dame Ñaawirde Ordre Saint Jean de Jerusalem (12 abriil 2023)

Iwdi

Maamiraaɓe laamɗo debbo biyeteeɗo Raiyah bint huseyn

Tuugnorgal[1] [2][3] She is a half-sister to King Abdullah II of Jordan.[4][5][6]

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
  1. "Statement from the Royal Hashemite Court". The Royal Hashemite Court. 1 June 2023. Retrieved 1 June 2023.
  2. George, Alan (2005). Jordan : living in the crossfire. New York: Zed Books. p. 170. ISBN 978-1-84277-471-7.
  3. Green, Joey (2003). How they met: fateful encounters of famous lovebirds, rivals, partners in crime, and other strange bedfellows. Black Dog Publishing. p. 136. ISBN 978-1-57912-327-7.
  4. "Immediate Family Tree". The Royal Hashemite Court. Retrieved 26 March 2015.
  5. "Raiyah Bint Al-Hussein". www.international.ucla.edu. Retrieved 2022-12-31.
  6. "M.A. Convocation Booklet 2014 | PDF". Scribd (in Engeleere). Retrieved 2022-12-31.