Queen Alexandra Military Hospital
Ospitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra (QAMH) udditaa ko e lewru sulyee 1905. O mahiraa ko ɗoon e ɗoon to fuɗnaange Tate Britain (e dow laawol gootol) sara maayo Tamise e keerol koɗki Millbank e Pimlico, to Westminster, to Londres . Ospitaal oo udditaa e hitaande 1977, kono mahaaɗe keewɗe ina keddii.[1]

Tariya
Karte Ordnance Survey ɗe Londres ƴettaa e hitaande 1916 kollitooje nokku ɗo opitaal oo woni ɗoo, galle naalankaagal e duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara e nate oktagonal gonnooɗe e nokku oo fof ina njiyee haa jooni Ospitaal oo udditaama e dow laabi ko laamɗo Edward VII e debbo mum laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra, gardinooɗo konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra, e lewru sulyee 1905.[1][2][3]
E hitaande 1907, duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara konu laamɗo udditaa to bannge worgo galle Tate.[2]
E wolde adunaare adannde nde wonti opitaal mawɗo wonande konu Angalteer.[2] Gaa gaa gaañiiɓe e hareeji e munisiyoŋaaji, nde tawtoraama ñawbuuli mborosaaji, mborosaaji ɓuuɓɗi, mborosaaji mborosaaji e gangrene gaas.[2] Caggal wolde nde ɓeydaama haa 200 leeso, wondude e duɗal jaaɓi haaɗtirde konu laamɗo, ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam ofiseeji cafrirɗe e nder konu laamɗo e nokkuuji caggal leydi Angalteer kam e konu laana ndiwoowa e konu aeroport laamɗo.[2] Ko kañum tan woni duɗal Angalteer jannginoowo seppooji konu.[2]
Wonno ko jokkondiral tiiɗngal e opitaal Westminster sabu ɓadtaade ɗum e oon sahaa (jowitii ko e Broad Sanctuary e gila 1939 e laawol Horseferry) e kadi Sarwiis Cafrirɗe Konu, kadi ina woodi safrirde neoplastik jokkondirnde.[2]
E wolde adunaare ɗimmere, opitaal oo e kolees mum mbaɗii nokku mawɗo mo bommbooji mbaawi waɗde kono keɓii tan ko bonnugol dowri.[2] Caggal wolde ndee, fedde seppooji ƴiiƴam sosaa e opitaal St Mary's, Paddington e heblooji caggal jaŋde jokki ngam ofiseeji safrooɓe konu e nder seppooji, ñawuuji tropikaal e pathologie (ngam wallitde e haɓaade e ƴeewde), tawi raneeɓe woɗɓe keɓii heblooji safaara karallaagal ɓurɗi heewde.[ 2]
E hitaande 1957 opitaal oo ɓeydaama haa 300 leeso ina waɗi cuuɗi ɗiɗi operaasiyoŋ e 11 cuuɗi tawi heen gooto ko sukaaɓe.[2] Infirmier en worɓe ɓee ngoni ko e fedde safrooɓe konu laamɗo, rewɓe ummoriiɓe e konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra.[2]
Caggal nde golle ɗee mbayli to opitaal konu laamɗo debbo to Woolwich, opitaal oo udditaa e hitaande 1977.[2] Duɗal jaaɓi-haaɗtirde konu laamɗo oo woni ko e Millbank haa nde janngingol ngol artiraa to opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra to Cosham sara Portsmouth e hitaande 2005.[2]
E hitaande 2005, Diiso wuro Westminster waɗii ‘’audit de conservation’’ nokku ɓurɗo yaajde e nder Millbank. Ciimtol ngol siforii mahdi safrirde ndee ko nii : Ina waɗi yeeso brik Edwardian laaɓtuɗo e kaaƴe ɗe njiylotoɗen e laawol John Islip. Won feɗeendu bow windo e gable fawaade e naatirde bay e leɗɗe sash windooji e nder kala. Blokeeji pavillonji mbelɗi ina njaha fuɗnaange, won heen ko ndartinaa ngam newnude yaajnude haa Tate Britain. Kapel oo ina heddii caggal bolol laawol John Islip. Mahdiiji ɗii fof ina mbaɗa darnde moƴƴere e sifaa e mbaadi nokku reentorteeɗo oo. To Millbank to fuɗnaange Tate ko nokku birik boɗeejo mo cuuɗi tati mahaa ko no lodge to opitaal Queen Alexandra mo gila ndeen wonti seerndi ɗum e ɓeydagol Tate Britain. Mahaa ko e birik boɗeejo ina waɗi kaaƴe gonɗe e dow leydi e kaaƴe ina taaroo windooji, ina njogii saakuuji leɗɗe. E dow ŋoral pitched slate ina jogii mbaadi galle e wallitaade uddude nokku udditirɗo worgo haa yeeso Tate. Wondude e mahaaɗe Royal Army Medical Corps ina rokka "kaɓirgal" nanndungal e nokku ɗo Tate Gallery woni ɗoo.[4]
Feccere e nokku opitaal oo gila ndeen huutoraama ngam ɓeydude Tate kono ko ɓuri heewde e mahaaɗe ɗee ina keddii. Ɗee ina njogii departemaaji njuɓɓudi ceertuɗi e nder Tate kam e defterdu, cuuɗi batuuji e taƴre ganndal ndeenka. Kapel oo ina heddii kono windo mum gilaasi, ina hollira ƴeeŋtugol Iisaa-al-Masiihu, ittaama e hakkille to opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth, to Woolwich. Nokku gonɗo sara Tate oo, ina heen gonnooɗo opitaal konu, gonnooɗo Royal Army Medical College e nokkuuji goɗɗi saraaji mum ko nokku reentorteeɗo, hay so tawii noon e hitaande 2005 ko cuuɗi opitaal ɗii tan limtaaka.[1][4]
Ƴeew kadi Henri Makkormak (doktoor ko faati e ɓalndu) Waktuuji duɗal safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Imperial Tuugnorgal
"Opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra". KARAAN. Ƴeewtaa ko ñalnde 13 oktoobar 2018. "Opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra". Opitaaluuji majjuɗi to Londres. Ƴeewtaa ko ñalnde 13 oktoobar 2018. "Opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra". Defte ngenndiije. Keɓtinaama ñalnde 11 lewru juko 2019. "Nokku restoraaji Millbank" (PDF). Koolol wuro Westminster. 1 lewru Yarkomaa 2005. Ƴeewtaa ko 13 Oktoobar 2018.
Cate: Mahdiiji safrirde timminaaɗi e hitaande 1905Daartol konu LondresHopitaaluuji konu e nder leydi AngalteerOpitaaluuji gonɗi e nder LondonDiiwanuuji galleejiArt1905 establishmen