Queen Victoria Hospital, Melbourne
Opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria (QVH) ko opitaal to wuro Melbourne Victoria sosaa e hitaande 1896, udditaa e hitaande 1987. Ko opitaal rewɓe gadano to Victoria mo rewɓe cosi, wonande rewɓe.
Tariya
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Sosi ɗum ko opitaal Victoria ngam rewɓe e sukaaɓe e juuɗe Constance Stone, e rewɓe woɗɓe sosnooɓe Fedde Rewɓe Safrooɓe Victoria e lewru suwee 1896, nde fuɗɗii ko e dogginde ko opitaal gonɗo e yaasi e diisnondiral ngam Egliis St David’s Welsh.
E hitaande 1897 innde ndee waylaama seeɗa, wonti opitaal laamɗo debbo e sukaaɓe, haa ñalnde 30 abriil 1897 nde nde naati e opitaal e nokku ballondiral, wiyeteeɗo opitaal ciftorgol laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria. E nder ndee hitaande, Stone riiwi eeraango feewde e kaalis jubilee, haa jooni o hawri ko ina wona 100 000 mbuuɗu ngam soodde Duɗal Governor ɓooyngal to Mint Place.
Ospitaal oo ina rokka sarwisaaji rewɓe e jibinannde, e safrirde ñawuuji rewɓe ngam sarwisaaji gollotooɓe e nder wuro ngoo. Opitaal oo anndaa ko e pinal mum jowitiingal e debbo, e nafooje rewɓe. Baagal keeringal ina wiyee opitaal renndo Jessie McPherson udditaa e hitaande 1931.
E hitaande 1946, opitaal oo ummiima e nokku gonɗo e laawol Lonsdale.
Nokku mbedda Lonsdale
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Dummy tram kaɓirɗe e jolngo ina rewa QVH e laawol hakkunde Carlton e St Kilda e hitaande 1905. Nokku oo ko adii fof ko opitaal Melbourne, mahaaɗo e kitaale 1840—1860 e nder galleeji gonɗi e mbaydi Tudor. Ospitaal oo mahiraa haa timmi e dow tolno ɓurɗo mawnude hakkunde 1910–1916 e dow diisnondiral ngal arsitek biyeteeɗo John James Clark e ballondiral e ɓiyiiko E.J. Kilark. Ospitaal oo ina waɗi paabi walla tooweeki Edwardian keewɗi, joy e jeegom, dogduɗi fuɗnaange–fuɗnaange, ina njogii bolokaaji safrirde, heen gooto fof ina waɗi verandaaji udditiiɗi ngam ñawɓe ɓee mbaawa sellude e weeyo udditiingo. Cupolas dome Tudor ina dow ŋoral yeeso kala suudu.
Opitaal oo wonti opitaal Royal Melbourne e hitaande 1935, e yah-ngartaa fuɗɗii yahde to nokku ɗo luumo baali wonnoo to Parkville. Ospitaal keso oo joofi ko e hitaande 1941 kono ko opitaal konu tan wonnoo e wolde. Ko ɗoon yahdu nduu waɗi haa jooni e hitaande 1944, ndeen cuuɗi ɓooyɗi ɗii ko opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, sosaaɗo ‘rewɓe ngam rewɓe’ e hitaande 1896, inniraa opitaal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria Memorial e hitaande 1901 caggal maayde laamɗo debbo oo.
Nokku mahngo oo ko e lewru marse 2002 E hitaande 1986, e nder udditgol e jokkondire opitaal oo, nokku oo ina foti ƴellitde ngam hoɗnude yaajnude defterdu dowri e musium tawaandu e bolol saraaji mum to bannge worgo, e kawgel yuɓɓinaa, tawi sarɗi mum ko reende tooweeki tati ɗii. Gooto e ɗeen peeje ɗe mahooɓe caggal jamaanu biyeteeɗo Edmond & Corrigan mbaɗi, ina waɗi piramid mawɗo hono no defte kese ɗee mbaɗiri e laawol Swanston. Opitaal oo uddaa ko e hitaande 1987, nokku oo ina yoɓee 63 miliyoŋ dolaar Amerik. E nder caɗeele kaalis puɗɗagol kitaale 1990, nde soodaa ko 15 miliyoŋ dolaar tan, nde yeeyetee ko David Marriner, jom jawdi en e hitaande 1992, nde o soodaa ɗoon e ɗoon laamu Nauru. Paabi opitaal ɗii fof so wonaa tati, ndartinaama e duuɓi garooji ɗii, ɗiɗo cakkitiiɗi ɗii, potnooɗi hisneede ɗii, ndartinaama e hitaande 1994 e yamiroore jaagorgal peewnugol e oon sahaa, hono Rob Maclellan, laamiiɗo Diiso mahdiiji daartol. Nokku oo heddiima ko juuti, haa jooni o artii e juuɗe wuro Melbourne e hitaande 1999, ngo rokki Grocon tender ngam ƴellitde wuro laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, walla QV, nokku ɗo birooji, cuuɗi, e yeeyirdu, tawi paabi heddiiɗi ɗii ko centre Queen Victoria Women' njooɗii.Sosɓe
Konstans Stoon – cafroowo Ostarali e daraniiɗo rewɓe (1856-1902)
Annette Bear-Crawford - Suɓoowo e moƴƴitinoowo renndo (1853-1899)
Emily Mary Page Stone - Doktoor Ostarali (1865-1910)
Berta Mayin Leyts (hitaande 1873 haa 1957)
Elfreda Hilda Gamble (1871-1947)
Marie Elisabet Ami Kastilla – doktoor Ostarali (1868-1899)
Helen Sekston – doktoor Ostarali (1862-1950)
Gertrude Halley - cafroowo Ostarali e daraniiɗo rewɓe (1867-1939)
Janet Lindsay Greig - doktoor Ostarali (1874-1950)
Jane Stocks Greig – cafroowo Ostarali (1872-1939)
Liliyan Helen Aleksander – Doktoor Ostarali (1861-1934)
Grace Clara Stone – Doktoor Ostarali (1860-1957)
Gollotooɓe teskinaaɓe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Mariyam Sofiya Alston – debbo moƴƴo Ostarali (1856-1932)
Ellen Balaam – cafroowo Ostarali (1891-1985)
Edit Helen Barrett – Doktoor Ostarali (1872-1939)
Mabel Brookes – neɗɗo Ostarali, neɗɗo baawɗo neɗɗaagu e renndo (1890-1975)
Vera Skantelburi Brown – doktoor sukaaɓe Ostarali (1889-1946)
Kate Isabel Campbell – cafroowo e sukaaɓe Ostarali (1899-1986)
Margaret Gardiner Kutbertson - ƴeewtotooɗo gollorɗe Ostarali (1864-1944)
Mary De Garis - Doktoor Ostarali (1881-1963)
Konstans Ellis – cafroowo Ostarali (1872-1942)
Reta Mildred Findlay – debbo njulaagu Ostarali (1893-1954)
Mary Glowrey – cafroowo Ostarali, miñi mum debbo diine (1887-1957)
Girlie Hodges – ko doktoor Ostarali, ko o baawɗo fiyde hockey e nder ladde (1904-1999)
June Howqua – Doktoor Ostarali e doktoor ɓernde (1821-2009)
Jessie Margaret Langham - Infirmiyee Ostarali (1902-1988)
Lorna Loyd-Green - Doktoor jibinannde-rewɓe to Ostarali (1910-2002)
Kate Mackay – Cafroowo e golloowo laamu to Ostarali
Ella Macknight – doktoor jibinannde e debbo to Ostarali (1904-1997)
Janie Mason – Infirmiyee Ostarali, jannginoowo e senndikaa
Lena Makewan
Isabelle E. Merry – jaagorgal e juuɗe diine Ostarali (1907-2002)
Eliza Fraser Morison– golloowo ballal to Ostarali (1864-1948)
Doris Lyne Ofisee – Doktoor Ostarali (1898-1967)
Susie O’Reilly – ko doktoor jibinannde to Ostarali (1881-1960)
Olive Paschke - debbo konu Ostarali (1905-1942)
Una Porter – ko doktoor hakkille e moƴƴere to Ostarali (1900-1996)
Joan Refshauge – cafroowo Ostarali (1906-1979)
Edna Roper – ko o dawriyanke Ostarali (1913-1986)
Lorna Verdun Sisely – doktoor Ostarali (1916-2004)
Elisabet Kathleen Turner – cafroowo Ostarali (1914-1999)
Margaret Whyte – doktoor Ostarali (1868-1946)
Gweneth Wisewould – Doktoor Ostarali (1884-1972)
Carl Wood - Doktoor debbo to Ostarali (1929-2011)
Tuugnorgal[1][2] [3]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]| Golle imaaɗe | 1896 |
|---|---|
| Named after | Victoria |
| Lesdi | Osterliya |
| Location | Melbourne |
| Date of official closure | 1987 |
- ↑ McCalman, Janet (2013). "The Queen Victoria Hospital: A hospital for women by women". In Healy, Jacqueline (ed.). Strength of mind: 125 years of women in medicine (PDF). Melbourne, Victoria: Medical History Museum, University of Melbourne. p. 56. ISBN 9780734048608. Retrieved 19 March 2024.
- ↑ "Queen Victoria Medical Centre (previously known as Victoria Hospital for Women and Children 1896-1897; Queen Victoria Hospital for Women and Children 1897-1897; Queen Victoria Memorial Hospital 1897-1977)". Public Record Office Victoria Collection | PROV. Archived from the original on 2024-03-30. Retrieved 2024-03-30.
- ↑ Heywood, Anne; Smith, Ailie; Henningham, Nikki (2006-08-24). "Queen Victoria Hospital". The Australian Women's Register (in Engeleere). Retrieved 2024-03-30.