Qwabe
Laamu Qwabe (Zulu: amaQwabe) ko catal mawngal e nder galle Malandelaa, ɓesngu laamɗo ko adii Zulu, iwdi Qwabe (1575) ɓii Malandelaa walla Mayandeya.[1]
Iwdi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]AmaQwabe en ngoni leñol mawngol e ɓurngol mawnude e nder Makhanya en e leƴƴi Zulu en fof iwdi mum ko e taaniiko gooto, hono Malandelaa.[2] Ɓe iwdi Qwabe (mo innde mum firti ko ‘bow musical’ mawɗo[3]) ɓiy Malandelaa mawɗo e debbo mum Nozidiya/Nozinja mo leñol Zungu.[4] Caggal maayde Malandelaa, Qwabe wonti laamɗo.[1] E fawaade e aadaaji Nguni nde Qwabe roni laamu nguu, o yahi o mahi galle keso ngam wonde caka laamu nguu, o acci miñiiko biyeteeɗo Zulu ngam laamaade yimɓe seeɗa heddiiɓe e jeyi baaba maɓɓe Malandelaa.[5]
Laamu nguu ƴellitii won e sahaaji e nder teeminannde 18ɓiire, ko "gooto e leƴƴi ɓurɗi ɓooyde e lollude e nder Natal e Zululand".[2] E nder ɓuuɓri mum amaQwabe ina joginoo caka KwaZulu-Natal, ɓe tawi ko les tule Amandawe e Ngoye, to fuɗnaange maayo Mhlathuze haa nde yettii nokkuuji Mthethwa e Dube, dow maayo Mhlathuze ko famɗi fof haa ladde Nkandla, ina ɓuuɓtoo hakkunde... Maayo Mhlathuze e Tugela e haa jooni ina ɓuuɓtoo e nder Natal.[2]
Yaajde e njuɓɓudi politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o seerti e banndiraaɓe makko wonduɓe e ɓurɓe heewde e ɓesngu Malandelaa, Qwabe e wonndiiɓe mum koɗi les tufɗe Ngoye. Ko ɗoo Qwabe mahi laamlaamu caka keso, eMthandeni. Ko adii nde amaQwabe heɓtotoo nokku hakkunde maayo Mhlathuze e Tugela ko leñol Cele jeynoo leñol laamu Mthethwa. Qwabe en ndiiwi leƴƴi Thuli e Cele kam e leƴƴi amaMbili, amaKwela e amaKomo, gila hakkunde maayo Mhlathuze e Tugela, naati e diiwaan daande maayo Natal.[5] Ko adii jamaanu Shaka laamu amaQwabe ina yaaji e dow nokkuuji Natal to fuɗnaange maayo Thukela. Yaajde ndee laamu e dow leydi e laamuuji tokoosi ina heddinoo ngam ƴeewde ɗum e nder laamlaamuuji seeɗa ɓurɗi mawnude e nder diiwaan hee.
Laamu nguu e les njiimaandi Phaktwayo kaKhondlo e ko ɓuri heewde ina sikkaa ko gure mawɗe jeeɗiɗi, heen kala ina ardii tergal teeŋtungal ummoraade e leñol laamɗo. Rejimen ina cirƴaa e wuro wonaa e duuɓi, ɗum ina jeyaa heen rejimen rewɓe kadi. Seedeeji kollitii wonde laamu sosde konu rewɓe (isigodlo) rokkaama tan ko laamɓe mawɓe doole ko wayi no Phaktwayo mo The Qwabe, Dingiswayo mo Mthetwa e...
Zwide mo Ndwandwe en yeru.[1]
Suudu laamɗo Qwabe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Gumede
Jibinannde galle Nguni
Leydi Afrik worgo
Sosnooɗo ɗum Qwabe kaMalandelaa
Gardiiɗo hannde oo ko Makhosini Welington Qwabe
Iwdiiji jokkondirɗi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kuuzwayo
Makhanya
Mbedu
Gcabashe
Sabela
Duze
Mgobosi
Sili
Njafa
Dlamuka
Mafanga
Sishi
Mzukwase (Myeza)
Caɗeele kadet
Zulu
Zethembe e zingelwayo (sibiya)
Ngema (Mngadi)
Mcineka
Khanyile
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Elisabet A (2015). Laamuuji e Laamu Fuɗnaange-rewo Afrik. 668 laawol Mt. 105-106, 192-193. ISBN 978-1-58046-514-4.
Houston, Gregori F (lewru mars 2011). "Taariindi KwaZulu-Natal eɓɓoore ardorde aadaaji". Goomu wiɗto gannde aadee: 97. Arsiif gila e fuɗɗoode ñalnde 2022-05-27. Ƴeewtaa ko 21-11-2019.
Doke, C. M. (2014). Fulfulde - isiZulu / isiZulu - Saggitorde Pulaar: Ɓoornugol nayaɓol. 1 Jan Smuts Ave, Johannesburg, 2000: Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wits. p. 1080. ISBN 978-1-86814-738-0.
Mahoney, Mikael R. (2012). Zulu en woɗɓe ɓee: Yaajde leñol Zulu en e nder Afrik worgo koloñaal. Durham, Karolina woylaare, Dental Dowlaaji Dentuɗi: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Duke. p. 22. ISBN 978-0822353096.
Webb, C De B (1982). 220 Gladys Mazibuko Rd, Berea, Durban, 4001: Defterdu Killie Campbell Afriknaajo. 212, 35, 41. Ɗemngal 978-0869802878.