rama Yade (jibinaa ko Mame Ramatoulaye Yalnde sappo e tati 13 lewru Duujal hiitande dubi alif 1976) ko dawriyanke Farayse jibinaaɗo to Senegaal, binndoowo, gardiiɗo nokku Afrik mo Kawtal Atlantik gila 2021
Rama wonnoo ko jaagorgal Farayse to bannge jojjanɗe aadee tuggi 2007 haa 2009, e jaagorgal ko fayti e dingiral tuggi 2009 haa 2010. Ko kanko wonnoo Delegaasiyoŋ duumiɗo Farayse to UNESCO tuggi desaambar 2010 haa suwee 2011. O woniino cukko hooreejo centre-right Lannda Radikal haa ñalnde 25 suwee 2015.[2] O hollitii kanndidaa makko e woote gardagol leydi Farayse 2017, kono o waawaano heɓde siynooji keewɗi ngam tawtoreede woote gardagol leydi.[3][4] Kampaañ makko ina fawii e "yimɓe yejjitiiɓe" Farayse.[5]
Yade jibinaa ko to Ouakam, Dakaar, Senegaal.[6] O ummorii ko e galle jannguɗo, toowɗo, Lebou. Yumma makko, Aminata Kandji, ko porfeseer, baaba makko, Jibril Yade, ko porfeseer kadi, ko binndoowo keeriiɗo hooreejo leydi Senegaal, hono Léopold Sedar Senghor, kadi ko dipolomaat.[6] O ummii Farayse e heddiiɓe e galle makko nde o yahrata e duuɓi jeetati.[6] Caggal nde baaba makko yalti leydi ndi nde o yahrata e duuɓi sappo e nay, o naati e nder galle laamorɗo to Colombes, kanko e yumma makko e miñiraaɓe makko rewɓe tato.[6]
Yade janngi ko e duɗe katolik en, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari, ɗo o heɓi bak makko e hitaande 2000.[6]
Yade jibinaa ko to Ouakam, Dakaar, Senegaal.[6] O ummorii ko e galle jannguɗo, toowɗo, Lebou. Yumma makko, Aminata Kandji, ko porfeseer, baaba makko, Jibril Yade, ko porfeseer kadi, ko binndoowo keeriiɗo hooreejo leydi Senegaal, hono Léopold Sedar Senghor, kadi ko dipolomaat.[6] O ummii Farayse e heddiiɓe e galle makko nde o yahrata e duuɓi jeetati.[6] Caggal nde baaba makko yalti leydi ndi nde o yahrata e duuɓi sappo e nay, o naati e nder galle laamorɗo to Colombes, kanko e yumma makko e miñiraaɓe makko rewɓe tato.[6]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade janngi ko e duɗe katolik en, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari, ɗo o heɓi bak makko e hitaande 2000.[6]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade golliima to galle laamorɗo Pari e Asaambele ngenndi. O golliima kadi e fedde wiyeteende Greens.[6] Caggal mum o wonti gardiiɗo e nder Senaa e hitaande 2002.[6]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade naati e lannda politik biyeteeɗo Union pour un Mouvement Populaire (UMP) e hitaande 2005, o wonti Sekreteruuji ngenndiiji toppitiiɗi Farayse e hitaande 2006. O yettiima Nicolas Sarkozy e karisma mo addani mo yiɗde naatde e UMP.[6]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
E lewru mee 2007, Yade toɗɗaa ko jaagorgal ko fayti e jojjanɗe aadee e gardagol jaagorde caggal leydi e geɗe Orop, hono Bernard Kouchner. E nder ndeeɗoo darnde, o teeŋtinii noddaango Sarkosi feewde e Muammar Kaddaafi ngam njillu mum to Farayse e hitaande 2008, o siftinii wonde Libi ina jokki e ƴaañde jojjanɗe aadee.[6]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Ñalnde 6 noowammbar 2007, Yade ina jeyaa e hoɓɓe noddanooɓe e ñalngu nguu, ngu hooreejo leydi Amerik, hono George W. Bush yuɓɓini ngam teddinde Sarkozy to galle laamorɗo Amerik.[7]ngam ƴattaade e ƴattaade Manuel Eschlimann.[40]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
E lewru suwee 2013, Yade ñaawaa yoɓde 2000 oroo e njoɓdi 4000 oroo sabu mum bonnude luulndo mum politik biyeteeɗo Philippe Sarre.[41]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
E lewru Yarkomaa 2014, Yade ñaawaama kadi sabu mum bonnude Jean-Marie Le Pen e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Marine Le Pen.[42]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade ina resi Joseph Zimet, ɓiy jimoowo yiddish biyeteeɗo Ben Zimet, kadi ko o jaagorgal gonnooɗo jaagorgal dowla biyeteeɗo Jean-Marie Bockel.[6] Jom suudu makko ko Yahuuda.[6] Yade ina jogori wonde debbo.[27]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade, Rama (2007). Noir de Farayse. Pari: Kalman-Levi. ISBN 9782702137611. OCLC 777938838.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade, Rama (2008). Hakkeeji galle ina laaɓti e sukaaɓe tokosɓe 7 haa 77 ans. Pari: Editions du Seuil. ISBN 9782020988292. OCLC 425659228.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade, Rama (2010). Ɓataake debbo. Pari: Bernard Graset. ISBN 9782246783503. OCLC 758820242.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade, Rama (2011). Plaidoyer ina waɗa jaŋde e nder renndo. Pari: Bernard Graset. ISBN 9782246794776. OCLC 780310918.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade, Rama (2014). Karneeji jawdi 2006-2013. Pari: Jaayndeeji jooni. ISBN 9782354173265. OCLC 899382315.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade, Rama (2015). Antolooji mettuɗi e worɓe e politik. Pari: Editions du Moment. ISBN 9782354173906. OCLC 911259855.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Yade, Rama (2016). À l'instant de baskulaar. Pari: Jaayndeeji lowre. ISBN 9782312049373.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Ambasadeer Rama Yade toɗɗaama gardiiɗo kawtal Atlantik hakkunde Afrik, bayyinaango ñalnde 29 mars 2021.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
«Gérard Depardieu ina artira paaspoor Farayse» (Jaaynde). Telegaraam oo. 16 Duujal 2012. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 Abriil 2013.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"Rama Yade kanndidaa e wooteeji hooreejo leydi 2017". L'Ekspres. 21 abriil 2016. Ƴeewtaa ko 2 feebariyee 2017.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"4 Vérités - Rama Yade woni wakiliijo "Farayse ɓiɓɓe leydi"". Farayse TV Info. 19 Duujal 2016. Ƴeewtaa ko 17 Feebariyee 2017.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Rama Yade: Hoodere politik gonnde e Sarko, jaaynde jeytaare, 14 abriil 2009
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Doggol hoɓɓe ngam ñalngu renndo ngam teddinde mawɗo leydi Nicolas Sarkozy Hooreejo leydi Farayse to biro debbo gadano leydi Amerik, bayyinaango ñalnde 6 noowammbar 2007.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"Rama Yade anndinii wonde kanndidaa oo alaa ko woni e mum so wonaa kanndidaa e nder leydi Orop". AFP, ñalnde 12 lewru nduu
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"Nikolas Sarkosi yaltinaama e innde Rama Yade e nder geɗe Orop. Le Monde, 200-12-09."
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Bernard Kouchner: "" Miɗo wondi e ñaawoore ɗaɓɓoowo binndol laamu e hakkeeji neɗɗo"". Pari, 10-12-2008.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Emma Charlton e Carole Landry, "Sarkosi dimmbini laamu", AFP, 23 Juko 2009.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Otel Farayse 'too flashy' wiyi jaagorgal ko fayti e dingiral, The Guardian, 6 suwee 2010
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Rama Yade toɗɗaaɗo jooɗaniiɗo Unesco, Le Monde, ñalnde 22 Duujal hitaande 2010
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Jim Jarrasse, Rama Yade : « J'existerai après l'Unesco », Le Figaro, 22 abriil 2011
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Rama Yade, nulaaɗo Sarkosi to UNESCO, ina jokki e wallitde kampaañ luulndiiɗo mum, biyeteeɗo The Australian, ñalnde 16 lewru juko hitaande 2011
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Laureline Dupont (11 suwee 2012). "La girouette Rama Yade n'est pas à un luural ko adii". Mariyam. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 15 lewru juko hitaande 2012.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Legislatifs : Rama Yade fuɗɗiima e njillu mum gadano, Le Monde, ñalnde 11 suwee 2012
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"Rewɓe ɓaleeɓe konservatiif ina ngadda miijooji kesi e feminism" (Jaaynde). Giro oo. 22 oktoobar 2009. Ƴeewtaa ko ñalnde 27 abriil 2013.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"Miɗo ɓamtoo kala ko politikaaji ngonaa:. Debbo, suka, ɓaleejo e juulɗo" (Jaaynde). linternate.com. Mars 2007. Ƴeewtaa ko ñalnde 27 abriil 2013.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"Rama Yade luulndaaki sariya haɗoowo burka" (Jaaynde). Elle. 20 lewru juko 2009. Ƴeewtaa ko ñalnde 27 abriil 2013.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
« Sailing : Yade ina ɗaɓɓi referaandoom ngam taƴde caɗeele sariya » (Jaaynde). 27 mee 2010. Ƴeewtaa ko ñalnde 27 abriil 2013.[jokkondiral maayngal]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"Joɗnde Mrs Rama Yade e pelle lesbiyen en, gay en, bi e transsexuel en (LGBT)" (Jaaynde). Wonaa ko heewi.com. 17 mee 2008. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 abriil 2013.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"E nder arandeere, hakkeeji gay ina ndartinaa e U.N." Jaaynde New York (Jaaynde). 18 Duujal 2008. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 Abriil 2013.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"Rama Yade Dewgal gaynaako? Ina waawi janngo ..." (Jaaynde) (e Farayse). linternate.com. 14 mee 2009. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 abriil 2013.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
"Jaagorgal leydi Farayse to bannge dingiral, Rama Yade, hollitii darnde mum e haɓaade njiyaagu e nder dingiral" (Jaaynde). Reso Fare. 18 lewru juko hitaande 2010. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 lewru abriil 2013.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]