Ricard Biil Blais
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Richard |
| Ɗuubi daygo | 1844 |
| Ɗoforde | Firiton |
| Date of death | 21 Siilto 1904 |
| Place of death | Lagos |
| Marude | Charlotte Obasa |
| Sana'aji | businessperson |
Richard Beale Blaize (22 lewru Noofambar 1845 - 21 Septemba 1904) ko neɗɗo jaaynoowo leydi Naijeriya e leydi Siera Leone, jaayndiyanke, jawdiyanke e hooreejo leydi ɓaleeɓe ɓaleeɓe.
Ɓiɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Richard Olamilege Blaize jibini nder Freetown, Sierra Leone, to saare Creole nder maccuɓe jeewɓeɓe ɓe Yoruba. Baaba maako ngoni Ojelabi Olapajuokun (ko ɓaawo ɗun o waɗi innde John Blaize) e Maria Blaize. To o ɓeydi sukaaje, o yahi jaŋde misiyoner, o ɓeydii nder laawol Kiristaanu. O fuɗɗi huuwugo bana jannginoowo nder suudu taƴugo nder Freetown, ammaa ɓaawo nde o dilli leydi ndin, o yahi nder Lagos Colony nder hitaande 1862.
Kuugal nder jaayɗe e jaayɗe politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Caggal nde o wari Lagos e hitaande 1862, Blaize waɗi gollude e nder kuutorgal Robert Campbell, mo jaayndiyanke The Anglo-American. Nden o acci printing ngam jaaynde e importugo. Nder jaaynde, yimɓe ɓe hawtiɓe ɓe ɗuuɗani, ɓurna ɓe ɗon ƴiwo Lagos; ɓurɓe jaaynde'en ɓe ɓurna ɓe hawti bee jaaynde e jaayndeɓe e woɓɓe ɓe ɗon njaɓɓa. Yimɓe feere mari jaayndi'en ɓe mari jaayɗe, ɗe ɓe naftira ngam huutugo nder maayo Niger ngam ɓe ngurtina kuuje diga yimɓe ɓe ɗon yaha dow maayo, e woɓɓe boo ɗon ma'ana ɓe ɗon holla laamujo'en no ɓe ɗon yaha nder maayo. Blaize ha nder feere feere nder laccinooɓe Lagos ngam heɓugo heɓuki nder jaayɗe; o laati jaayɗo e hawti e jaayɗe nder Niger. Ko adii wonde ko ɓe njaɓii ko ɓe mbaɗata, ɓe mbaɗti ko ɓe mbaɗi, ɓe mbaɗi ko ɓe mbaɗa, ɓe mbaɗa ko ɓe mbaɗan, ɓe mbaɗan ko ɓe mbaɗii, ɓe mbaɗii ko ɓe mbaɗaa, ɓe mbaɗaa ko ɓe mbaawaa, ɓe mbaawa ko ɓe mbaawata, ɓe mballa ko ɓe mbaadi, ɓe mbaawataa ko ɓe mbaɗɗii, ɓe mbaadi ko ɓe mbaadii, ɓe mbaɗɗaa ko ɓe mba'a, ɓe mballita ko ɓe mbaɗo, ɓe mba'ataa ko ɓe njiɗi, ɓe mballita ko ɓe mbaatata ko ɓe mbaɗu, ɓe mbaɗo ɓe mbaɗataa ko ɓe mbiya, ɓe mbaatataa ko ɓe mbaltaa ko ɓe mbaasa, ɓe mbaataa ko ɓe ngaɗata ko ɓe mbii. O hawti e suudu jaaynde e leyɗe Europe Lagos ha hitaande 1888 o wondi nder nder nder nder jaaynde dow jaaynde nder Lagos e hitaande 1898.
Kuugal politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]O wonnoo goomu mo o anndi nder Royal African Society nder feccere ɗiɗmere karnijum sappo e jeego. O ɗon wondi boo nder wakkati feere, marɗo bolle. O nastini golle jardi e hitaande 1880, e ɓamtaare The Lagos Times e Gold Coast Colony Advertiser. Kuɗol ngol waɗi Mojola Agbebi, mo ɓaawo ɗon o laatii mawɗo e anndiraa ngam hakkilantaaku maako dow lesdi lesdi ɗi aadi. Ammaa, nguurndam jardi ndin footi, o ɓeydi nder hitaande 1883. Ɓaawo ɗun John Payne Jackson, mo ƴellita nder lesdi Liberiya, mo yiɗi warugo Times. Caggal nde Blaize ɓeydi ɓeydi haɓɓugo, o jaɓii ngam wurtina ko ɓesngu: Lagos Weekly Times. Nder nder wardi maako, o hawti e dow dow dow dow ngam ngam ngam ngam ɓeydude jannguki, darnde ɓurɗe ngam afriknaaɓe nder Lagos, hooreejo, e dow ngam ngam ɓe taƴina Lagos Colony diga Gold Coast Colony, ɗum ɓaawo ɗon ɓe taƴi nder 1886.
Blaize'en semmbe siyasa nder Lagos Colony hollitii nder 1901 nder nder nder nder kiita ngam laamorde Lagos. Caggal nde Gomnaaru William MacGregor jaɓiima jaɓugo go'o nder ardiiɓe (Oduntan e Ajose Dawudu) ngam Obaship, go'o e laamiiɓe (Yesufu Omo-Oba) holliti Eshugbayi Eleko to Blaize, e Blaize boo holliti Esugbayi Eleco to Gomnaaru MacGregore, mo anndi Eleko bana Oba Lagos.
Nolde hoore
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Blaize waree Emily Cole nder 1871 nden ɓe mari ɓiɓɓe 6 hawti e Charlotte Olajumoke, mo nder 1902, waree Dr. Orisadipe Obasa. Emily Cole maayi nder 1895.[1]
Maayi, taƴre e walli
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nder duuɓi 1890s, Blaize'en jawdi mari mari ko famɗi £ 150,000. Blaize hokki £500 nder nder nder nder memory of Mary Kingsley to Liverpool School of Tropical Medicine. Nde o maayi e 1904, o mari £ 3,000 ngam tiggol Blaize Memorial Institute e Abeokuta, jeɓɓiti e 1909[2] e huutoraade haa e 1970s. Blaize waɗi haade maako e Freetown, nokkuure danygol maako, o mari £500 to suudu ndun Princess Christian Hospital.[3] Blaize taƴi ɓiɓɓe maako jawdi je'e ko £60,000. Gooto nder ɓii mum woni mawɗo ɓannduɗo ɓanngooji lesdi Naijeriya Lola Maja.