Right to a healthy environment
Subclass of | human rights ![]() |
---|---|
Facet of | environmental rights, environment ![]() |
Connects with | Human right to water and sanitation ![]() |
Hakke nokku celluɗo walla hakke nokku duumotooɗo e celluɗo ko hakke aadee mo pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee ndarni ngam reende mbaydiiji ekkolooji baɗooji cellal aadee.[1][2][3] Hakke oo jaɓaama e Goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Aadee e nder batu mum 48ɓo e lewru oktoobar 2021 e nder HRC/RES/48/13, caggal ɗuum e Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe ñalnde 28 sulyee 2022 e nder A/RES/76/300.[4][5][6] Hakke oo ina heewi wonde tuugnorgal reentaade jojjanɗe aadee e nder reennooɓe taariindi, ko wayi no reennooɓe leydi, reennooɓe ndiyam e daraniiɓe hakkeeji ɓiɓɓe leydi.
Hakke oo ina jokkondiri e hakkeeji aadee goɗɗi jowitiiɗi e cellal, ko wayi no hakke ndiyam e laaɓal, hakke nguura e hakke cellal. Hakke nokku celluɗo ina huutoroo mbaadi jojjanɗe aadee ngam reende sifaa nokku; ndee feere ina yeewta batte bonnugol taariindi e dow aadee gooto, ko luutndii laawol ɓurngol aadaade ngol rewindaade taariindi ngol, ngol tuugnii ko e batte dowlaaji goɗɗi walla taariindi ndii e hoore mum.Yet feere woɗnde ngam reende taariindi ko hakkeeji tagoore nde etotoo yaajnude hakkeeji ɗi tagoore ndee jogii e korporaasiyoŋaaji ɗii.
Darnde dowla
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Hakke oo ina sosa fartaŋŋe dowla ngam yuɓɓinde e huutoraade sariyaaji taariindi, jogaade pollugol, e ko nanndi heen, rokkude nuunɗal e ndeenka renndooji bonɗi e caɗeele taariindi. Hakke weeyo celluɗo ko hakke teeŋtuɗo ngam sosde sarɗiiji weeyo ngam ñaawde mbayliigu weeyo e geɗe weeyo goɗɗe.
Etaade waylude doosɗe leydi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Waylo-waylo hakkeeji taariindi, ina wiyee kadi waylo-waylo ɓaleejo, ko sifaa waylo-waylo ngo heewi waɗeede e doosɗe leydi walla e kuulal jojjanɗe aadee. Ɗee waylooji ina ɗaɓɓi hakke ɓiɗɓe leydi e nokku celluɗo. Hakkeeji jowitiiɗi e ɗeen eɓɓaaɗe ina keewi wonde hakke weeyo ngoɗngo, henndu e ndiyam laaɓɗam, nuunɗal e nder weeyo, reende nafooje tago, teskinɗe, estetik e daartol weeyo.
Hakke nokku celluɗo ina waawi huutoreede e nder sariyaaji doosɗe leydi e laabi goɗɗi, ko wayi no binnditagol e doosɗe leydi e nder binndol mum en, ko wayi no Tuunus, walla huutoraade ɗum e nder ñaawoore mbayliigu weeyo, ko wayi no Kolommbi. E nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko ɓuri heewde e daraniiɓe hakkeeji aadee ina njokki e waylude doosɗe leydi gonɗe ɗee walla huutoraade doosɗe leydi gonɗe ɗee, ko wayi no ñaawoore Held v. Montana, ɗo sukaaɓe keɓi ñaawoore ñaawirdu ngam ƴellitde doosɗe leydi gonɗe ɗee.
Laawol hakkunde leyɗeele
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Wulngo aduna – yahrude yeeso gila e nguleeki ɓurtuki taariindi (bulo) haa e nguleeki ɓurtuki ɓooyki (boɗeejo) – ina yiyee e yontaaji sukaaɓe no feewi.
Yontaaji garooji ina teskaa ina keɓa geɗe ɓurɗe mawnude ɗe meeɗaa yiyeede e nguurndam (ULE) ko wayi no ɓuuɓol nguleeki. Fotde 111 miliyoŋ sukaaɓe jibinɓe e hitaande 2020 maa nguur e nguleeki ki meeɗaa yiyeede e winndere nde nguleeki mum tolnii e 3,5 °C, so yerondiraama e 62 miliyoŋ ina njogii nguleeki 1,5 °C tan.
E nder daartol, kuutorɗe mawɗe Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam jojjanɗe aadee, ko wayi no Bayyinaango winndereejo jojjanɗe aadee, nanondiral hakkunde leyɗeele jojjanɗe siwil e politik walla nanondiral hakkunde leyɗeele jojjanɗe faggudu, renndo e pinal, njaɓaani hakke nokku celluɗo. Bayyinaango Stockholm 1972 ina jaɓi hakke oo, kono wonaa binndital sariya. Bayyinaango Rio 1992 huutoraaki ɗemngal jojjanɗe aadee, hay so tawii noon ina hollita wonde yimɓe ina poti heɓde humpitooji ko faati e geɗe taariindi, tawtoreede kuule, e jogaade nuunɗal. Kuulal ONU ƴettungal jooni ngal, hono Pacte mondial pour l’environnement, so ngal jaɓaama, maa ngal won kuutorgal gadanal jojjanɗe aadee ONU ngam naatde e hakke weeyo celluɗo.
Ko ɓuri 150 leydi e nder ONU ina nganndi hakke oo e won e mbaadiiji rewrude e sariyaaji, ñaawoore, sariyaaji doosɗe leydi, sariyaaji nanondiral walla mbaawkaaji sariya goɗɗi. Kuulal Afrik jowitiingal e jojjanɗe aadee e leƴƴi, nanondiral Amerik jowitiingal e jojjanɗe aadee, nanondiral Escazu, kuulal aarabeeɓe jowitiingal e jojjanɗe aadee, e bayyinaango ASEAN jowitiingo e jojjanɗe aadee, heen gooto fof ina waɗi hakke nokku celluɗo. Caɗeele jojjanɗe aadee goɗɗe, ko wayi no nanondiral jojjanɗe sukaaɓe, ina njuɓɓina geɗe taariindi no ɗe njogori jogaade faayiida to bannge jojjanɗe aadee, e nder ɗuum, hakkeeji sukaaɓe.
Jaagorgal keeringal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Aadee e Taariindi John H. Knox (2012-2018) e David R. Boyd (2018-) mbaɗii wasiyaaji no ɗeen hakkeeji laawɗinirtee e nder sariyaaji winndereeji. Ɗum jaɓaama e goomuuji keewɗi to bannge ONU, kam e renndooji sariyaaji nokkuuji ɗii ko wayi no New York City Bar, e hitaande 2020.
Hakke nokku celluɗo ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e peeje winndereeje ngam haɓaade jojjanɗe aadee e waylo-waylo weeyo. Batte waylo-waylo weeyo e jojjanɗe aadee ko OHCHR holliti ɗum e nder ɓataake laaɓtuɗo, tawi ina waɗi naamne ɓurɗe heewde naamneede e ndeeɗoo toɓɓere.
Kuulal Goomu jojjanɗe aadee ONU
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 2021 e nder jonnde mum 48ɓiire, Goomu jojjanɗe aadee Fedde Ngenndiije Dentuɗe ƴetti kuulal (ko fedde mawnde hawriinde e Kosta Rika, Maruk, Sloveni, Siwis e Maldives, tawi Kosta Rika woni penoowo), ina anndi "Hakkeeji aadee to bannge cellal e sahaa", ina anndi "Hakkeeji aadee ina poti arde e sahaa". ɓanndu nduu bayyini ko hakke aadee. Kuulal ngal alaa ɗo haaɗi e sariya, kono ngal noddii Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe nde ƴeewtotoo haala kaa.
Kuulal batu kuuɓtodinngu ONU
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 2022 e nder jonnde mum 76ɓiire, Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe ƴetti kuulal ngal fedde mawnde, tawi ina jeyaa heen Kosta Rika, Maruk, Sloveni, Siwis, e Maldives, ina anndi kadi hakke aadee e environ laaɓɗo, celluɗo, duumotooɗo. Hay so tawii kuule Asaambele ngenndi ɗee ngonaa e doosɗe, ndeeɗoo kuulal weltinaama e juuɗe Komiseer Toowɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiinde jojjanɗe aadee, hono Michelle Bachelet, kam e raportooji keewɗi keertiiɗi e terɗe won e pelle renndo siwil.
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Cellal ngaandi e pollugol
- Batte waylo-waylo weeyo e cellal aadee
- Batte waylo-waylo weeyo e cellal hakkille
- Njuɓɓudi nokku
- Eksesaas green
- Taariindi hakkille
- Feññinde tago e cellal hakkille
- Ɓooygol laddeeji nder gure
Himobe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "The Case for a Right to a Healthy Environment". Human Rights Watch (in Engeleere). 2018-03-01. Retrieved 2021-02-10.
- ↑ "The Time is Now for the UN to Formally Recognize the Right to a Healthy and Sustainable Environment". Center for International Environmental Law (in Engeleere). 2018-10-25. Retrieved 2021-02-10.
- ↑ Knox, John H. (2020-10-13). "Constructing the Human Right to a Healthy Environment". Annual Review of Law and Social Science (in Engeleere). 16 (1): 79–95. doi:10.1146/annurev-lawsocsci-031720-074856. ISSN 1550-3585. S2CID 216476059.
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>
tag; no text was provided for refs named:3
- ↑ "Historic day for human rights and a healthy planet: UN expert". OHCHR (in Engeleere). Retrieved 2022-08-05.
- ↑ "UN General Assembly declares access to clean and healthy environment a universal human right". UN News (in Engeleere). 2022-07-28. Retrieved 2022-08-05.