Saburi Biobaku
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Saburi |
| Ɗuubi daygo | 16 Korse 1918 |
| Ɗoforde | Abeokuta |
| Date of death | 2003 |
| Ɗemngal | Yarbankoore |
| Wolde | Inngilisjo, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | historian, ngaɗoowo siyaasaje, jannginoowo |
| Employer | Janngirɗe Laagos, University of Ibadan |
| Janngi to | Trinity College, University of London |
| Member of political party | Egbe Omo Oduduwa |
Saburi Oladeni Biobaku CMG ListenR (1918–2001) ko ganndo Naajeeriya, daartoowo jeyaaɗo e dental daartooɓe Yoruba en tokkuɓe darnde Samuel Johnson ngam waɗde tuugnorgal daartol Yoruba e sosde binndanɗe tuugnorgal binndol taariindi Afrik.[1]
O woniino cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, o woniino kadi cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo.
Ngendam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Jaŋde e golle puɗɗaaɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Biobaku jibinaa ko to Igbore, Abeokuta e nder galle mawɗo juulɓe mawɗo, jom jawdi en, hono Sanni Oloyede Biobaku, mo innde mum woni S.O.B. O janngi to duɗal leslesal Ogbe Methodist, to Abeokuta, to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu, to Ibadan e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba. O naati kadi duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge ngam heɓde dipolom makko master e duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, Institut de recherche historique ngam heɓde dipolom makko Ph.D. tobe. O warti lesdi Naajeeriya ɓaawo o heɓi janngirde maako arandeere ngam o fuɗɗa kuugal janngirde nden o huwi bana janngirde maako nden haa janngirde maako nden haa janngirde laamu, Ibadan e janngirde laamu, Umuahia. Caggal mum o wonti Sekereteer to hooreejo leydi ndii e fedde toppitiinde ko fayti e golle (SPEC) to diiwaan hirnaange leydi Najeriya. Ko adii nde o wontata hooreejo leydi ndii, ko kanko jannginta Biobaku e nder balɗe makko jaŋde leslesre to Abeokuta. O warti lesdi Naajeeriya ɓaawo o heɓi digiri PhD nder hitaande 1953 ngam o laatoo binndoowo Afriknaajo arandeejo haa jaami'aare Ibadan.[2]
Caggal golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1957, o winndi deftere ko faati e leñol makko, Egba. Egbas ko fedde leslesre e nder leƴƴi Yoruba en ɓurɓe heewde e Abeokuta. Deftere nde ina wiyee: ‘Egba e hoɗdiiɓe mum en’, nde winndaa ko e diisnondiral (dissertation) kono caggal ɗuum nde wayliima wonti binndol kelle 136. O hollitii darnde Egba e nder daartol e geɗe baɗɗe waylo-waylo e nder leydi Yoruba. Deftere nde ina waɗi kadi humpitooji ko faati e Egbaland e sahaa gargol misiyoŋaaji Kerecee’en e nder teeminannde sappo e jeenay. E oon sahaa, deftere nde ko deftere ɗiɗaɓere nde Najeriya winndi, nde jaaynde Oxford University Press yaltini, caggal deftere Kenneth Dike, ‘Njulaagu e politik e nder Delta Nijer’. O winndi caggal mum ‘Fuɗɗoode daartol Yoruba’, yaltunde e hitaande 1973, e defte keewɗe goɗɗe.[3].[4]
E nder duuɓi gadani jeytaare leydi Naajeeriya, nde o woni e golle e nder laamu Awolowo, o daraniima no feewi kono ko reentaade e Pan-Africanism, o miijii wonde ndimaagu ngu leydi ndi haɓata e heɓde ndimu nguu ina foti huutoreede ko yaawi e laamu nguu e woɗɓe heewɓe ngam ƴellitde cellal yimɓe Afriknaaɓe e nder leydi ndii ittude baasal. Kono o wallitorii ƴellitgol juɓɓule diiwaanuuji ngam faabaade faggudu e renndo e miijo Pan-Afrikanism no Anthony Enahoro siforii nii, wonde ko ɗum huunde nde foti yiɗeede.[5]
E hitaande 1965, o toɗɗaama cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Zambia, kono o ƴaañii e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, hono Alhaji Abubakar Tafawa-Balewa ngam jaɓde wonde cukko hooreejo ɗiɗaɓo duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos. Caggal ɗuum o fiyi ɗum ko Kayode Adams, almuudo radikal mo sikkatnoo ko toɗɗagol Biobaku ngol wonaa nuunɗal, ngol waɗi ko e leñol.
E duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o tawtoraama dille ngam ɓamtude ngootaagu Yoruba en, haa teeŋti noon caggal nde seneraal Sani Abacha sankii. O ɗaɓɓi kadi ƴeewtaade no feewi mbaydi politik leydi ndii, o yiɗi ko njuɓɓudi laamu nguu ina waɗi tolnooji nay, tawa ina waɗi njuɓɓudi laamu fedde, diiwaan, dowri e nokkuuji.O woniino kadi hooreejo Komisiyoŋ ngenndiijo Naajeeriya ko feewti e mbaydiiji ɓooyɗi, Mills Textile Naajeeriya e fedde toppitiinde ko fayti e mbaylaandi (Encyclopedia Africana).
Golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Fuɗɗoode daartol Yoruba, jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford (1 noowammbar 1973). ISBN 0-19-821669-6
Egba en e hoɗdiiɓe mum en, 1842-1872. ISBN 978-2490-95-4
Pinal Nguurngal Leydi Naajeeriya. Biobaku, e Mr Peccinotti. Jaaynde Nelson (1 lewru Yarkomaa 1976). ISBN 978-126-189-7 Iwdi Yoruba'en 1971. Lagos:Ministeer Kuuɓal Fedde.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ F. Abiola Irele. The African Imagination: Literature in Africa & the Black Diaspora, Oxford University Press, 2001. p 254.
- ↑ Livsey, Tim (2020-08-15). "Flashback: The University of Lagos Crisis of 1965 -". The NEWS. Retrieved 2023-06-01.
- ↑ "Saburi Biobaku: Unilag's VC who was stabbed by a student who disagreed with his choice as VC". BusinessDay (in Engeleere). Lagos, Nigeria. 2018-02-04. Retrieved 2026-06-19.
- ↑ Political Africa: A Who's Who of Personalities and Parties, Frederick A. Praeger, 1961. p 38.
- ↑ "BIOBAKU, Prof Saburi Oladeni,". Biographical Legacy and Research Foundation (in Engeleere). 2017-01-10. Retrieved 2026-06-20.