Jump to content

Saburi Biobaku

Iwde to Wikipedia
Saburi Biobaku
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeSaburi Taƴto
Ɗuubi daygo16 Korse 1918 Taƴto
ƊofordeAbeokuta Taƴto
Date of death2003 Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajihistorian, ngaɗoowo siyaasaje, jannginoowo Taƴto
EmployerJanngirɗe Laagos, University of Ibadan Taƴto
Janngi toTrinity College, University of London Taƴto
Member of political partyEgbe Omo Oduduwa Taƴto

Saburi Oladeni Biobaku CMG ListenR (1918–2001) ko ganndo Naajeeriya, daartoowo jeyaaɗo e dental daartooɓe Yoruba en tokkuɓe darnde Samuel Johnson ngam waɗde tuugnorgal daartol Yoruba e sosde binndanɗe tuugnorgal binndol taariindi Afrik.[1]

O woniino cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, o woniino kadi cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo.

Jaŋde e golle puɗɗaaɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Biobaku jibinaa ko to Igbore, Abeokuta e nder galle mawɗo juulɓe mawɗo, jom jawdi en, hono Sanni Oloyede Biobaku, mo innde mum woni S.O.B. O janngi to duɗal leslesal Ogbe Methodist, to Abeokuta, to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu, to Ibadan e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba. O naati kadi duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge ngam heɓde dipolom makko master e duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, Institut de recherche historique ngam heɓde dipolom makko Ph.D. tobe. O warti lesdi Naajeeriya ɓaawo o heɓi janngirde maako arandeere ngam o fuɗɗa kuugal janngirde nden o huwi bana janngirde maako nden haa janngirde maako nden haa janngirde laamu, Ibadan e janngirde laamu, Umuahia. Caggal mum o wonti Sekereteer to hooreejo leydi ndii e fedde toppitiinde ko fayti e golle (SPEC) to diiwaan hirnaange leydi Najeriya. Ko adii nde o wontata hooreejo leydi ndii, ko kanko jannginta Biobaku e nder balɗe makko jaŋde leslesre to Abeokuta. O warti lesdi Naajeeriya ɓaawo o heɓi digiri PhD nder hitaande 1953 ngam o laatoo binndoowo Afriknaajo arandeejo haa jaami'aare Ibadan.[2]

Caggal golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1957, o winndi deftere ko faati e leñol makko, Egba. Egbas ko fedde leslesre e nder leƴƴi Yoruba en ɓurɓe heewde e Abeokuta. Deftere nde ina wiyee: ‘Egba e hoɗdiiɓe mum en’, nde winndaa ko e diisnondiral (dissertation) kono caggal ɗuum nde wayliima wonti binndol kelle 136. O hollitii darnde Egba e nder daartol e geɗe baɗɗe waylo-waylo e nder leydi Yoruba. Deftere nde ina waɗi kadi humpitooji ko faati e Egbaland e sahaa gargol misiyoŋaaji Kerecee’en e nder teeminannde sappo e jeenay. E oon sahaa, deftere nde ko deftere ɗiɗaɓere nde Najeriya winndi, nde jaaynde Oxford University Press yaltini, caggal deftere Kenneth Dike, ‘Njulaagu e politik e nder Delta Nijer’. O winndi caggal mum ‘Fuɗɗoode daartol Yoruba’, yaltunde e hitaande 1973, e defte keewɗe goɗɗe.[3].[4]

E nder duuɓi gadani jeytaare leydi Naajeeriya, nde o woni e golle e nder laamu Awolowo, o daraniima no feewi kono ko reentaade e Pan-Africanism, o miijii wonde ndimaagu ngu leydi ndi haɓata e heɓde ndimu nguu ina foti huutoreede ko yaawi e laamu nguu e woɗɓe heewɓe ngam ƴellitde cellal yimɓe Afriknaaɓe e nder leydi ndii ittude baasal. Kono o wallitorii ƴellitgol juɓɓule diiwaanuuji ngam faabaade faggudu e renndo e miijo Pan-Afrikanism no Anthony Enahoro siforii nii, wonde ko ɗum huunde nde foti yiɗeede.[5]

E hitaande 1965, o toɗɗaama cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Zambia, kono o ƴaañii e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, hono Alhaji Abubakar Tafawa-Balewa ngam jaɓde wonde cukko hooreejo ɗiɗaɓo duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos. Caggal ɗuum o fiyi ɗum ko Kayode Adams, almuudo radikal mo sikkatnoo ko toɗɗagol Biobaku ngol wonaa nuunɗal, ngol waɗi ko e leñol.

E duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii, o tawtoraama dille ngam ɓamtude ngootaagu Yoruba en, haa teeŋti noon caggal nde seneraal Sani Abacha sankii. O ɗaɓɓi kadi ƴeewtaade no feewi mbaydi politik leydi ndii, o yiɗi ko njuɓɓudi laamu nguu ina waɗi tolnooji nay, tawa ina waɗi njuɓɓudi laamu fedde, diiwaan, dowri e nokkuuji.O woniino kadi hooreejo Komisiyoŋ ngenndiijo Naajeeriya ko feewti e mbaydiiji ɓooyɗi, Mills Textile Naajeeriya e fedde toppitiinde ko fayti e mbaylaandi (Encyclopedia Africana).

Fuɗɗoode daartol Yoruba, jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford (1 noowammbar 1973). ISBN 0-19-821669-6

Egba en e hoɗdiiɓe mum en, 1842-1872. ISBN 978-2490-95-4

Pinal Nguurngal Leydi Naajeeriya. Biobaku, e Mr Peccinotti. Jaaynde Nelson (1 lewru Yarkomaa 1976). ISBN 978-126-189-7 Iwdi Yoruba'en 1971. Lagos:Ministeer Kuuɓal Fedde.

  1. F. Abiola Irele. The African Imagination: Literature in Africa & the Black Diaspora, Oxford University Press, 2001. p 254.
  2. Livsey, Tim (2020-08-15). "Flashback: The University of Lagos Crisis of 1965 -". The NEWS. Retrieved 2023-06-01.
  3. "Saburi Biobaku: Unilag's VC who was stabbed by a student who disagreed with his choice as VC". BusinessDay (in Engeleere). Lagos, Nigeria. 2018-02-04. Retrieved 2026-06-19.
  4. Political Africa: A Who's Who of Personalities and Parties, Frederick A. Praeger, 1961. p 38.
  5. "BIOBAKU, Prof Saburi Oladeni,". Biographical Legacy and Research Foundation (in Engeleere). 2017-01-10. Retrieved 2026-06-20.