Jump to content

Saifoulaye Diallo

Iwde to Wikipedia

Saifoulaye Diallo (1 sulyee 1923 – 25 suwee 1981) ko dawriyaŋke Gine, depitee, tergal e guwarnama.

Diallo e hitaande 1959

Diallo golliima e Asaambele ngenndi Farayse tuggi 1956 haa 1958. Ko kanko wonnoo binndoowo politik lannda Demokaraasi laamu Gine, kadi ko kanko woni hooreejo leydi de facto limoore ɗiɗmere e nder duuɓi joy gadani leydi Gine. O wonii hooreejo Asaambele leydi (mars 1957–1958) e hooreejo Asaambele ngenndi (1958–1963). E lewru Yarkomaa 1963, o naati e laamu ko o jaagorgal dowla, o woni e golle kabine keewɗe (geɗe caggal leydi, faggudu e kaalis, golle renndo) e gardagol hooreejo leydi Ahmed Sekou Touré haa o sankii e hitaande 1981.

Defte e konnguɗi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Saifoulaye diallo. Rapport social : hollitaama ñalnde 27 suwee 1967 e batu 8ɓo P.D.G. Lannda demokaraasi Gine. Konakri, Impr. Patiis Lumumba, hitaande 1967.

Hommage à elhadj saifoulaye diallo. Lannda Dowla Gine. Konakri : Patriis Lumumba, hitaande 1981.

Saifoulaye diallo. Feññinde sur le domen kaalis. Lannda demokaraasi Gine. Biro politik ngenndi.; Duɗal ngenndiwal kaɓirɗe partiiji. Konakri, s.n., hitaande 1968

Reformeeji doosɗe leydi : jeewte ceertuɗe. Saifoulaye Diallo; Karl de Gaal; Ahmed seku turé. Konakri. Biro jaayndeyaagal Hooreejo leydi Gine, 1981.

Haalaaji. Jean mauberna, saifoulaye diallo, sékou touré. Konakri, Impr. du laamu. Gine Farayse. Konakri, hitaande 1958

Sidiki kobélé keeta. Un homme de conviction et de foi : Saïfoulaye Diallo (1923-1981). Konakri : SKK, hitaande 2003.

Jokkondire yaajɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Taƴre keeriinde e webGuinee

Hello 1re e lowre Asaambele Ngenndi Farayse

Hello 2ɓo e lowre asaambele ngenndi Farayse

(e Farayse) Nguurndam

Ko adii ɗum ko

Louis Lansana Beavogui

Jaagorgal leydi Gine ko feewti e caggal leydi

1969-1972 Lomtii...

Fily Cisoko