Jump to content

Samuel Oluyemisi Falae

Iwde to Wikipedia

Samuel Oluyemisi Falae// R CFR (jibinaa ko ñalnde 21 suwee 1938),[1] ko banke, njuɓɓudi e dawriyanke Naajeeriya[2], ko kanko wonnoo binndoowo laamu konu Ibraahiima Babangida tuggi lewru Yarkomaa 1986 haa lewru Duujal 1990, e ko juuti ko jaagorgal kaalis e hitaande 1990. O ƴama hooreejo leydi e nder leydi Naajeeriya tataɓiri e nayaɓiri kono o dañii caɗeele.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Falae jibinaa ko e nder galle mawɗo Josuwa Alekete Falae e Abigail Aina Falae ñalnde 21 suwee 1938, to wuro ilu-abo, wuro akure. Joshua Falae ummorii ko Akure kono sabu fartaŋŋeeji e ndema kakawo, ɓesngu Falae e won e yimɓe Akure woɗɓe ngummii e nokku ɓadiiɗo ina wiyee Ago-Abo – anndiraa kadi Ilu Abo – ɗo ɓe koɗi e wonde pioneer.[3] Baaba Falae caggal ɗuum waɗaa mawɗo wuro Ago-Abo. Yumma Falae jibinaa, mawni ko e wuro Igbara-Oke, o maayi ko e jibinannde makko e hitaande 1946 nde Falae woni duuɓi 8 tan.[4] Ndeen o ummiima e baaba makko e neene makko to bannge baaba, mawɗo Osanyintuke Falae (jibinaaɗo Adedipe), taaniiko debbo Deji Osupa mo Akure e ɓiy Elemo mo Akure, mawɗo Adedipe Oporua Atoosin (kanko e hoore makko ko taaniiko... Deji arakale mo akure, baba osupa). Falae janngi ko duɗal leslesal Angalteer to Akure ɗo o hawri e debbo makko garoowo, hono Rachael Olatubosun Fashoranti, miñiiko debbo gardiiɗo Afenifere, hono Ruben Fashoranti.[5] Caggal jaŋde leslesre, o jooɗii e jaŋde naatgol e duɗal jaaɓi haaɗtirde Igbobi, o jaɓaa e hitaande 1953. Nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Igbobi, o yahi haa o timmini seedantaagal makko toowngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu, Ibadan e hitaande 1958, caggal ɗuum o wonti jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oyemekun Grammar School, Akure. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ngam jaŋde makko leslesre o heɓi dipolom makko to bannge faggudu,[6] caggal ɗuum, o heɓi dipolom makko toowɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale to leyɗeele dentuɗe Amerik. To duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan, o wakili suudu makko e nder Diiso Jaŋngooɓe, o woniino tergal e yiilirde jaaynde janngooɓe.[7]

Golle laamu e golle laamu

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge faggudu, Falae naati e sarwisaaji laamu, o woni balloowo sekreteruuji Diiso Doosɗe Ngenndiije. O woni caggal ɗuum balloowo hooreejo fedde nde. E hitaande 1971, o artiraa to biro peewnugol hakkundeejo, e hitaande 1975, o woni gardiiɗo to biro peewnugol. E nder golle makko e birooji peewnugol, departemaa oo ina jokki e peewnugol peeje ƴellitaare ngenndiije tataɓere ngam leydi ndii e waɗde golle ƴeewndo caggal nde laamu nguu wayli.[6] E hitaande 1977, Falae toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal (dept Economique), biro kabine.

E hitaande 1981, o wonti gardiiɗo banke njulaagu leydi Nijeer (NMB), hono United Dominion Trust. E nder laamu Falae e banke, fedde nde ɓeydii jawdi mum yamiroore e ñamlagol.[6]

Falae artii e golle laamu ko e hitaande 1986 nde o toɗɗaa Koolaaɗo kuuɓal laamu nguu. Ndeen, o miijii ko Naajeeriya ina haani ƴellitde faggudu. E hitaande 1985, hade makko toɗɗaade, militeer en ɗaɓɓiriino miijo yimɓe ɓee eɓɓaande ƴellitgol faggudu FMI, hono sarɗi ngam heɓde njoɓdi yaajndi e kaalis oo. Miijo yimɓe fof ko salaade eɓɓaande ndee. Ndeen njuɓɓudi ndii arii e porogaraam njuɓɓudi njuɓɓudi (SAP). SAP wonnoo ko eɓɓaande ngam feewnude njeeygu ummoraade e laamu ngu fawii ko e petroŋ, ngam tabitinde ballal kaalis e ballal njoɓdi e ɓeydagol ngol aldaa e inflation.[8] Laawol ngol foti huutoreede ngam heblude ziin paandaale ko ustude nafoore naira, ustude ballal e geze petroŋ e ustude njulaagu. E nder laamu makko, Falae wonti daraniiɗo SAP hay so tawii ko nde wonnoo nde wonnoo ko nde yiɗaa e nder jamaanu, ɗum addani mo innde "Mr. SAP" e nder yimɓe Naajeeriya.[9]

O woppi golle Sekreteruuji laamu nguu, o woni jaagorgal kaalis leydi ndii e hitaande 1990[10] e nder laamu konu Ibraahim Babangida.[11] O woppitaa e laamu e lewru ut 1990. Caggal ɗuum, o naati eɓɓaande mbayliigu demokaraasi.

Golle politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Naatgol Falae e nder politik fuɗɗii ko e sahaa Republique tataɓo. Babangida haɗiino politikaaji ‘’ɓiɗɓe’’, ɓe ɓuri heewde ko yimɓe joginooɓe laamu cuɓaaɗo e yontaaji ɓennuɗi ko wayi no Bola Ige e Lateef Jakande. Falae ɓooyaani ko wonti kanndidaa cuɓaaɗo wonande almuɓɓe Awolowo e won e yahruɓe yeeso e nder lannda Sosiyaal Demokaraasi.[12] O ƴamiino jappeere nde kono o dañii Shehu Musa Yar'Adua hade wooteeji ɗii ndartineede. O werlii caggal ɗuum ballal makko e yuɓɓo makko ngam tabitinde yiɗde hooreejo leydi MKO Abiola.

E nder cakkital kitaale 1990, caggal nde 12 lewru juko hitaande 1993 ustaa, e gartugol laamu militeer keso, Falae wonti tergal mawngal e nder fedde nde, e nder ɗaɓɓaande ngam artirde demokaraasi e nder leydi Nijeer. Falae ko laamu konu Sani Abacha nanngi ɗum, kono o woppitaa ko e lewru suwee 1998 caggal maayde Abacha. O ƴaañii the 1999 woote hooreejo lesdi Naajeeriya dow kawtal kawtal Alliance pour la démocratie e lannda lesdi fuu dow Olusegun Obasanjo, kanndidaa hooreejo lannda lesdi.[13]O "sweep" wooteeji lesdi fuunaange-rewo amma o waawataa heɓugo ballal mawngal haa nokkuure feere . Gila ndeen, Falae wuuri ko e semi-retirement, ko ndemoowo mawɗo to Ago Abo, to Akure. O rokkaama teddungal ngenndiwal Kumanndaajo leydi ndii e hitaande 2008. Haa e hitaande 2008, Falae woni hooreejo pro tem Fedde Ngenndiije Demokaraasi, lannda jahruɗo yeeso, jokkondirɗo e Fedde mawnde All Progressives.

Ñalnde 21 suwee 2015, Falae nanngaa e nder ngesa mum ñalnde o heɓi duuɓi 77, tawi nanngaaɓe ɓee ina ɗaɓɓi 100 miliyoŋ Naira (500 000 dolaar) ngam yoɓde ɗum.[14][15] O woppitaa ñalnde 24 lewru seeɗto hitaande 2015, caggal nde o yoɓi njoɓdi ndii, o arti galle makko to Akure.[16][17] Caggal ɗuum, wuyɓe ɓee nanngaa, e hitaande 2017, ɓe ñaawaa kasoo haa abada.[18]

Tiitooɗe mawɗe

Iwdi Oba Osupa I mo Akure (mo wonnoo mawniiko mawniiko), mawɗo Falae ina jogii hannde tiitooɗe mawɗo Baale Oluabo mo Ilu Abo e Gbobaniyi mo Akure.

  1. "Cleric ɗon ƴama Naajeeriya'en ngam Olu Falae ɗon mari duuɓi 70". Tribun ñalnde alet. 28-09-2008. Ko 2008-10-08 ƴettaa. [jokkondiral maayngal]
  2. "Falae waktuuji capanɗe jeeɗiɗi". Naajeeriya jeytaare dow enternet. 20-09-2008. Ko 2008-10-08 ƴettaa. [jokkondiral maayngal]
  3. Yeewtere (2011-01-01). "Darnde debbo am e nder nguurndam am, e Olu Falae". Naajeeriya yeeso. Heɓtinaama e 2015/08/08.
  4. https://www.jabaruuji.com/teddungal-keeringal-e-falae-at-80/ [jokkondiral maayngal]
  5. Yeewtere, Vanguard
  6. "Yewtere e S.O. Falae". Enterprise leydi Najeriya. 2: 19-21. Siilo 1982.
  7. Awude, D. (2008). Reende hoolaare: Nguurndam Olu Falae. Akure, Diiwaan Ondo: Muulngo Flocel. p28
  8. Jaltugol ngol alaa ɗo haaɗi : Siyaas e renndo Naajeeriya e les njiimaandi Babangida / ko Larry Diamond, Anthony Kirk-Greene, Oyeleye Oyediran yuɓɓini ɗum. Boulder, Kolo. : Lynne Rienner, 1997. p 308
  9. Adebanwi, Wale. Eliteeji Yorubá e politik leƴƴi e nder leydi Najeriya : Ọbáfẹ́mi Awọlówọ̀ e njuɓɓudi gollordu / Wale Adebanwi, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Davis. New York, New York : Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Kambridge, 2014. p147
  10. Goomu ƴeewndotooɗo leydi ndii, Sekretariat leydi ndii. Suɓol Asaambele ngenndi e hooreejo leydi Naajeeriya, 20 e 27 lewru feebariyee 1999: Rajo. Hello 27.
  11. Mayer, Karl. Ndee Suudu Yanii: Naajeeriya e nder Caɗeele. Hello 29.
  12. Adebanwi, p128
  13. Udogu, Emanuyel Ike. Naajeeriya E nder Teeminannde 21: Dabareeji ngam deeƴre politik e nguurndam jam. Hello 176.
  14. "Olu Falae nanngaama e ñalngu nguu, nanngaaɓe ɓee ina ɗaɓɓi yoɓde N100m". Nguurndam ñalngu nguu. suwee 2015. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 25 suwee 2015. Heɓtinaama ñalnde 22 suwee 2015.
  15. Iyabo Lawal (22 septembre 2015). "Olu Falae nanngaa ko e ñalngu ngu o heɓi duuɓi 77". Gardiiɗo oo. Naajeeriya. Ƴeewtaama ñalnde 22 suwee 2015.
  16. Yosiya Oluwole (ñalnde 28 suwee 2015). "No mi nanngaa, mi torraa, mi woppitaa — Olu Falae". Naajeeriya: Waktuuji ɓurɗi teeŋtude. Ƴeewtaama ñalnde 29 suwee 2015.
  17. "Falae heɓi ndimaagu, wiyi o ɗaaniima e dow leydi". Nguurndam ñalngu nguu. suwee 2015. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 25 suwee 2015. Heɓtinaama ñalnde 25 suwee 2015.
  18. "Falae haali caggal nde wuyɓe ɓee ñaawaa kasoo haa abada". Waktuuji Naajeeriya. Heɓtinaama ñalnde 2024-07-09.