Sarles abaani
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Innde | Charles |
| Ɗuubi daygo | 17 Duujal 1960 |
| Ɗoforde | Afikpo |
| Sana'aji | diplomat |
Charles Abani (jibinaa ko 17 lewru Mbooy hitaande 1960) ko dipolomaat Najeriya-Angalteer, karallo ko faati e ƴellitaare hakkunde leyɗeele, ko o kadi koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Ganaa . Ko adii ɗuum, o wonnoo ko gardiiɗo Afrik hirnaange, hakkundeejo e Haiti to Chemonics International , o woniino kadi hooreejo lannda to Amerik ngam ƴellitde eɓɓaande renndo siwil hakkunde leyɗeele to Nijeer .
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Charles Abani jibinaa ko to Afikpo worgo, leydi Najeriya, Baaba mum ko Igbo, yumma mum ko Engele. Abani heɓi dipoloma mum ko faati e daartol e arkewolosi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya, Nsukka e dipoloma mum ko faati e ganndal siyaas to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria . O janngi kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford Saïd Business School ɗo o janngi njuɓɓudi e njuɓɓudi njulaagu.
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Hakkunde hitaande 1995 e 1999, Charles Abani woni hooreejo leydi Naajeeriya ngam kuugal ballal lesdi Naajeeriya VSO, o ardii dabareeji ɓamtaare e kuuɗe 90 ballal nder lesdi ndiin fuu. E hitaande 1999, o toɗɗaama hooreejo leydi Naajeeriya ngam ActionAid, ɓaawo man o woni hooreejo kuuɗe diiwal Afrik haa hitaande 2007 nde o yahi haa Oxfam, o woni hooreejo diiwal Afrik worgo. Charles Abani woniino kadi gardiiɗo njuɓɓudi ARK International, hooreejo lannda fedde Ameriknaare ngam ƴellitaare hakkunde leyɗeele eɓɓaande renndo siwil Nijeer e gardiiɗo Afrik hirnaange, hakkundeejo e Haiti to Chemonics . Omo jogii humpito mawngo e nder resooji ƴellitaare e njuɓɓudi e nder Afrik kam e golle ƴellitaare to bannge winndere. Omo jogii kadi humpito e golle e nder sekteeruuji keewɗi e laamu to leydi Angalteer.
Koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru mee 2020, António Guterres, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe, toɗɗiima Charles Abani, yo won gardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe to leydi Ganaa .