Shamima Shaikh
Shamima Shaikh (14 lewru Seeɗto 1960 – 8 lewru Yarkomaa 1998) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe juulɓe ɓurɗo anndeede e nder Afrik worgo, ko o debbo lislaam teskinɗo e jaayndiyanke.
Nguurndam O jibinaa ko to Louis Trichardt (hannde ko diiwaan Limpopo to Afrik worgo) to bannge worgo leydi ndii. Ko kanko woni ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe jeegom ɓe Salahuddiin e Mariyam Sheikh njibini. Duuɓi makko gadani e jaŋde ko to Louis Trichardt, haa ɓesngu nguu ummii to Pietersburg, ko ina tolnoo e 100 km to Fuɗnaange.
Caggal nde o timmini jaŋde makko e hitaande 1978, Shaikh janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durban-Westville, ngal reerɗi, e nder sariyaaji apartaayd Afrik worgo, ko almudɓe iwdi Inndo. E hitaande 1984 o timmini dipoloma makko Baccalauréat to Arts, o janngi ko Arab e Psychologie. Ɗee duuɓi ko duuɓi politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe (AZAPO) e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii.
E hitaande 1985 Sheek suɓaa e goomu toppitiingu Fedde Lislaam UD-W. Ñalnde 4 suwee 1985, o nanngaa sabu makko renndinde binndanɗe ina ɗaɓɓi boykot (boykot) njulaagu jeyaaɓe e ɓaleeɓe to Durban. Boykot oo noddiraa ko Fedde Senndikaaji Afrik worgo (Fosatu), fedde senndikaaji ɓurnde mawnude e nder leydi ndii, tawi ina wallita ɗum Fedde Almudɓe Juulɓe Afrik worgo (MSA), yuɓɓinnoo ndeeɗoo yeewtere keeriinde e pamphlet blitz. Sheikh waɗii waktuuji seeɗa garooji ɗii e nder suudu polis CR Swart (hannde polis hakkundeejo Durban) e hooreejo MSA, Na'eem Jeenah.[1]. Ko ngol woni go’o ko ɓe kawri, ɓe resndata ko duuɓi 2 caggal ɗuum.
Caggal nde o timmini dipoloma makko e hitaande 1985, Shaikh jannginii to duɗal leslesal e hakkundeewal Taxila to wuro makko Pietersburg (hono no wiyetee hannde Polokwane). O resii Jeenah ñalnde 20 desaambar 1987, o ummii Johanesburg. O jibini Minhaj e lewru suwee 1988, o jibini Shir'a e hitaande 1990.
Kugal E hitaande 1989 Sheikh naati e jaaynde renndo juulɓe, wiyeteende al-Qalam, nde jom suudu makko woni e ƴeewndaade. O ɓeydii kadi naatde e fedde sukaaɓe juulɓe Afrik worgo (MYM).
Wondude e wondiiɓe mum e nder MYM, Shaikh ina yiyee e hitaande 1989 e 1990 e nder golle politik ɓeydaaɗe to Durban e kampaañuuji ngam haɓaade wooteeji Parlemaa Tricameral ngam pelle njiyaagu "Indien" e "Coloured" ; kampaañ ƴaañorgal Dillere Demokaraasi Mawnde ; seppooji; seppooji; seppooji mawɗi e kampaañiji ballondiral.
E hitaande 1993, Sheikh suɓaama hooreejo diiwaan Transvaal mo Dillere Sukaaɓe Juulɓe, o woni noon tergal e Diɗɗal ngal, ko debbo ɗiɗaɓo tan joginoo ngalɗoo jappeere.
Ko ndeen hitaande kadi catapulte Sheikh e nder limlebbi e kampaañ mum lolluɗo "rewɓe e nder juulirde". Ndeen Ramadaan, Sheekh e won e rewɓe jokkondirɓe e MYM puɗɗiima mooftude rewɓe ngam tawtoreede juulde tarawih to jumaa 23rd Street to Fietas to Johannesburg. Ɗum addani mo luural hakkunde makko e yoga e terɗe goomu juulirde ndee, o werlii mo e gite yimɓe.
E darorɗe hitaande ndee, o wonti gardiiɗo ngenndiijo gadano e nder fedde wiyeteende “Gender Desk” mo sukaaɓe juulɓe, woni darnde nde o waɗti kadi e nder njuɓɓudi ngenndiwal MYM. O woni e golle ɗee haa o woppi golle ɗee e nder cakkital hitaande 1996. E gardagol Sheikh, MYM Gender Desk yaawi wontude fedde juulɓe ɓurnde laaɓtude e naamnal jowitiingal e hakkeeji rewɓe juulɓe e jinnaaɓe mum en e nder renndo juulɓe e fedde ardiinde e nder articu Afrik worgo e feminism lislaam.
E nder golle makko gardiiɗo birooji jinnaaɓe, Shaikh yuɓɓinii golle, seminaaji e kampaañuuji keewɗi. O ardii MYM "Kampaañ ngam sariya keeriiɗo juulɓe laaɓtuɗo", kampaañ "Potal juulirɗe" e kampaañ goɗɗe keewɗe.
Sheikh ina jeyaa e ko ɓuri heewde e Fedde juulɓe ngam wooteeji – fedde juulɓe nde noddata renndo ngoo nde suɓotoo e wooteeji demokaraasiiji gadani to Afrik worgo e lewru abriil 1994, e suɓaade ɗiin lanndaaji « ɗi ngonnoo ko e dille ndimaagu ». " – haa teeŋti noon e Kawtal Ngenndiwal Afrik (ANC) e Kawtal Panafriknaaɓe (PAC).
Kadi e hitaande 1994, Sheikh walli sosde e wontude hooreejo gadano fedde juulɓe nde ɗaɓɓiri e rokkaama yamiroore rajo renndo ngam Johannesburg. O wonii hooreejo MCBT haa o maayi.
O tawtoraama kadi, gila 1994, e sosde e sosde Diiso sariyaaji juulɓe to Afrik worgo, o woni tergal e yiilirde ndee haa nde fedde Ulamaaji Dentuɗi Afrik worgo udditi ɗum e bannge gooto.
Ko ndeen hitaande kadi o heɓi rafi Kanser e ɓernde.