Jump to content

Shettima Mustafa

Iwde to Wikipedia
Shettima Mustafa
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Ɗuubi daygo26 Jolal 1939 Taƴto
ƊofordeNguru Taƴto
Date of death2022 Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, minister Taƴto
Position heldMinister of Defence of Nigeria, Minister of Agriculture and Rural Development, Minister of Interior Taƴto
Janngi toUniversity of Cambridge, Purdue University, Janngirɗe Ahmadu Bello Taƴto
Member of political partyPeoples Democratic Party, Nigerian People's Party Taƴto

Shettima Mustafa ListenROFR (26 noowammbar 1939 – 17 noowammbar 2022) ko ganndo e dawrugol leydi Nijeer. Caggal nde o fuɗɗii golle makko e nder safaara, e njuɓɓudi nokkuuji, e jaayɗe, Mustafa janngi ndema to duɗal jaaɓi haaɗtirde, haa o dañi dipolomaaji Doktoraa Filosofi. O warti komisinaajo haa lesdi Borno nden o nasti nder lanyol yimɓe lesdi Naajeeriya, o warti cukko hooreejo lesdi maɓɓe nder hitaande 1983. O maɓɓitaama ɓaawo kuugal sooje'en nder lewru Duujal 1983 bee ardungal Muhammadu Buhari. Caggal nde o yalti e hitaande 1985 o jannginii ndema to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maiduguri, o woni hooreejo diiwaan Jos to ministeer ndema fedde nde. Mustafa woniino jaagorgal ndema tuggi 1990 haa 1992, e hitaande 2007 o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e ndeenka e nder kabine hooreejo leydi Umaru Yar'Adua. E hitaande 2008 o wonti jaagorgal nder leydi kono o woppi golle ɗee ko e fusgol guwarnama e hitaande 2010.

Shettima Mustafa jibinaa ko ñalnde 26 noowammbar hitaande 1939 to Nguru, hannde ko e diiwaan Yobe. O naati duɗal hakkundeewal Borno to Maiduguri (tuggi 1946 haa 1952, o janngi ko e balloowo fannu safaara to Kano tuggi 1955 haa 1956. O golliima e njuɓɓudi ɓiɗɓe leydi Borno tuggi 1954 haa 1964, caggal ɗuum o woni e Rajo Tele Kaduna ad6mit haa97 Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ahmadu Bello, o heɓi bak makko e hitaande 1972, caggal ɗuum o golliima e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ngam wiɗtooji ndema, tuggi 1973 haa 1974. O naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cambridge, ɗo o heɓi dipolomaaji makko caggal duɗal jaaɓi-haaɗtirde biyoloji kuutorteeɗo e hitaande 1974 1978, e heɓde doktoraa makko e hitaande 1979. O timmini kadi jaŋde makko e ƴeewndo eɓɓaaɗe ndema to duɗal jaaɓi haaɗtirde East Anglia e hitaande 1990. Mustafa sankii ko ñalnde 17 noowammbar 2022, ina yahra e duuɓi 82.

Golle renndo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Shettima Mustafa toɗɗaama komisinaajo nder laamu lesdi Borno les lesdi Governor Mohammed Goni.O ummi dow darnde siyaasaaku nden o laati cukko hooreejo lesdi Naajeeriya dow laynde lesdi Naajeeriya nder suɓol 1983. Ammaa Shehu Shagari, mo lanyol lesdi Naajeeriya (NPN) heɓi nasaraaku suɓol ngol. Caggal kuudetaa konu e lewru Duujal 1983 nde Seneraal Major Muhammadu Buhari heɓi laamu, o nanngaa haa hitaande 1985. Nde o yalti o arti e janngingol wakkati seɗɗa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maiduguri. Ndeen o wonti hooreejo diiwaan to Jos ministeer ndema fedde nde. E lewru ut 1990, Shettima Mustafa toɗɗaa jaagorgal ndema e jawdi, o woni e oon posto haa kabine oo fusi e hitaande 1992. Caggal ɗuum, o wonti wasiyaajo e pelle keewɗe e nder leydi ndii e nder winndere ndee, o wonti kadi keso ngenndiijo lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP), golle ɗe o joginoo hakkunde 1998 e 2001. O wonti tergal e fedde Genetic Society of Nigeria, o woni tergal e fedde American Society of Nigerian of Agro. O woniino hooreejo fedde njillu hooreejo leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema e hitaande 1999,e hooreejo banke Savannah tuggi lewru abriil 2000 haa lewru ut 2001.E lewru noowammbar 2000 Mustafa toɗɗaa e yamiroore leydi ndii.E hitaande 2002, Shettima Mustafa toɗɗaa ko e al Savannah Banke shareholder.E hitaande 2004 o woniino hooreejo Goomu ƴellitaare leɗɗe ngenndiije hooreejo leydi.

Kabinee Yar’Adua

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Shettima Mustafa ardiido lesdi Naajeeriya toddaama jaagorɗo faddaago lesdi Naajeeriya. Ñalnde 14 sulyee 2008, o yeeyti nokkuuji e Godwin Abbe, o wonti jaagorgal nder leydi.O yalti e laamu e lewru marse 2010 nde hooreejo leydi ndi Goodluck Jonathan fusi laamu makko.