Jump to content

Sister Namibia

Iwde to Wikipedia
Sister Namibia
non-governmental organization
Golle imaaɗe1989 Taƴto
ChairpersonVida de Voss Taƴto
LesdiNamibiya Taƴto
Political ideologyFeminism Taƴto
Headquarters locationWindhoek Taƴto
Language of work or nameInngilisjo Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttps://sisternamibia.org Taƴto

Sister Namibia, anndiranooɗo ko adii ɗuum ko fedde nde wonaa laamuyankoore (ONG) nde wonaa laamuyankoore, nde wonaa laamuyankoore, tawaande e wuro Windhoek, Namibi . Fedde ndee sosaa ko e hitaande 1989 e ñalnde Namibi heɓti jeytaare mum e Afrik worgo . Sister Namibia ina daranii hakkeeji rewɓe, ina jeyaa e golle ballitooje potal rewɓe e worɓe timmungal e nder winndere nde alaa ko woni e mum so wonaa bonanndeeji, njiyaagu, e tooñanngeeji. Gila nde fedde ndee sosaa, golle mum ɓuri teeŋtude ko feewnude jaaynde Sister Namibia. E kitaale 1990, Sister Namibia yaajtini golle mum haa arti e porogaraamuuji jaŋde, wiɗtooji, golle, jokkondiral e jaayɗe, e golle pinal ngam wallitde hakkeeji rewɓe.[1]

Sosde fedde Namibi banndiraaɓe ina jokki e daartol ndimaagu Namibi. Caggal wolde adunaare adannde, Fedde Ngenndiije Dentuɗe yamiri yo Namibi, anndiraaɗo e oon sahaa Afrik worgo-fuɗnaange, laamo Afrik worgo . Wonaa tan apartaayd lelnaa e laamu Afrik worgo, kono kadi hakkeeji rewɓe ina kaɗaa. Rewɓe dewbo, ɓe nganndu-ɗaa ko sukaaɓe tokosɓe, ina mbaawi waɗde golle sariya tan ko e yamiroore jom suudu mum en. Rewɓe Namibi mbaɗii darnde tiiɗnde e ardaade politik e konu e nder hare juutnde ngam heɓde ndimaagu e ɓeen ardiiɓe ina teskii wonde hakkeeji rewɓe ina njeyaa e dingiral ndimaagu.

Nde Namibi heɓi jeytaare mum e hitaande 1990, doosgal leydi kesal ngal ina ɗaɓɓi “hakkeeji potɗi, ɗi ngalaa ɗo tuugii, ɗi kala terɗe galle aadee ... tawa ina ƴeewa leñol, mbaydi, iwdi leñol, jinnaaɗo, diine, diine walla ngonka renndo walla faggudu.” Reende jojjanɗe aadee e nder sariya, kono, sahaa fof yiyataa e golle. Koolaaɗo kuuɓal Namibi banndiraaɓe ko Elizabeth Khaxis e Liz Frank sosi ɗum ngam anndude wonde rewɓe heewɓe e nder Namibi nganndaano hay dara wonde ina njogii hakkeeji aadee. Faandaare Sister Namibia Collective ko rokkude jaŋde e humpitooji ko faati e hakkeeji rewɓe e rokkude kaɓirɗe e karallaagal mbele rewɓe ina mbaawa ɗaɓɓude hakkeeji mum en. Koolaaɗo kuuɓal oo golliima e duuɓi gadani ɗii tawa alaa mahdi walla gollotooɓe yoɓaaɓe. Gollal maggal ɓurngal teeŋtude e oon sahaa ko yaltinde Sister Namibia Magazine « ngam haalde ko fayti e tooñannge e majjere rewɓe, e winndude rewɓe e nder daartol Namibi ». Jaaynde ndee sosaa ko e ngalu seeɗa, ko yimɓe yiɗɓe hawrude e galleeji terɗe.

Gardiiɗo oo hannde ko Vida de Voss .

Waɗde LGBTIQ

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1993 fedde wiyeteende Sister Namibia Collective yaajtinii darnde mum ngam wonde fedde Namibiyankoore adannde ngam daranaade hakkeeji lesbinaaɓe e gaynaako en. Sister Namibia Magazine fuɗɗii naatde e daartol ko fayti e nguurndam e hareeji rewɓe lesbiyen e rewɓe ɗiɗo tawa Collective wontii luulndiiɗo homophobie e nder jeewte. Homosexuel en ngonaano haala jeewte renndo e duuɓi gadani jeytaare Namibi, kono caggal nde hooreejo leydi Zimbaabwee, hono Robert Mugabe ’en, wiyi wonde homosexuel en « ina lesɗi e baali e puɗi » e « ɓe ngonaa Afriknaaɓe » e hitaande 1995, ɗum yaajnaama, ardiiɓe Namibi rewi heen. E lewru oktoobar 1995 Hadino Hishongwa, cukko jaagorgal leydi Namibi to bannge leyɗeele, koɗki e reentaare, wiyiino jaaynoowo gooto wonde jommbaajo gorko ina nanndi e “kanseer walla SIDA”, o wasiyii yo jommbaajo gorko “opere ngam ittude hormonuuji ɗi ngonaa nafooji.” Debbo Namibi yaltinii jaabawol ngol doosgal leydi Namibi wallitta : « Eɗen cikki wonde gaynaako en e lesbiyen en ina poti jogaade hakkeeji no gaynaako en nii e nder fannuuji nguurndam kala ». E lewru Duujal 1996 e nder batu tataɓo Fedde Yimɓe Afrik worgo (SWAPO) to Gobabis, hooreejo leydi Namibi biyeteeɗo Sam Nujoma yalti e konngol mum ngol o haali ngol, o jeertini wonde geɗe gonɗe e jom en hakkillaaji en ina kuutoroo semmbeeji demokaraasi Namibi, o wiyi wonde “fof ina foti wonde taƴoowo men e nder sukaaɓe men laawol bonngol ina foti ñaaweede, jaɓeede e nder renndo men.” Debbo Namibi ɗaɓɓiri Nujoma yaafuya, o noddi Namibinaaɓe yo “ndarto jooni, kaalda e ooɗoo walla kala sifaa njiyaagu e tooñanngeeji baɗeteeɗi e kala tergal renndooji men.” Ngam pellital mum e daranaade ardiiɓe laamu ngam daɗndude hakkeeji ɓiɗɓe leydi ndii, e ngam naatde e daande lesbiyanke en e rewɓe ɗiɗo e nder jaaynde Sister Namibia, Komisariyaa hakkunde leyɗeele ngam hakkeeji aadee (IGLHRC) rokki Sister Namibia So9pau Fe91 . E fuɗɗoode hitaande 1997, ngam jaabtaade haalaaji mbonɗi ɗi hooreejo leydi Sam Nujoma haali ɗii, deerɗiiko Namibi rokki nokku ɗo batuuji ɗii mbaɗata, wallitii sosde The Rainbow Project, fedde wallitde e wallitde lesbiyen en e worɓe gaynaako en e nder leydi Namibi.

  1. Shejavali, Nangula (March 6, 2009). "Sister Namibia turns 20". The Namibian. Retrieved November 30, 2016. Bause, Tanja (November 23, 2011). "Activism Against Gender Violence". The Namibian. Retrieved November 30, 2016. "UNiTE Campaign Orange Day Action Plan: 25 October 2016". UNite to End Violence Against Women. United Nations. Retrieved November 30, 2016. Elago, Sabina (June 22, 2016). "Namibia: Quiz Night Focuses On Tampons". New Era. Retrieved November 30, 2016. Sister Namibia (Video). Radiowave 96.7FM. June 5, 2016. Mukaiwa, M (October 19, 2016). "Quiz Night For SisterPads – Keeping girls in school". The Namibian. Retrieved November 30, 2016.