Sisterhood (feminism)
Miijo banndiraagal e nder feminism ina darii e ballondiral e ballondiral hakkunde rewɓe. Nde yalti ko e miijo jokkondire tiiɗɗe, tiiɗɗe, nde yahri ko e waylooji e ñiŋooje e nder daartol e ƴellitaare dille rewɓe e yaajde miijo debbo.[1]
Tariya
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Banndiraaɓe e teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E nder darorɗe teeminannde 18ɓiire e puɗal teeminannde 19ɓiire, rewɓe mbaɗti jokkondire tiiɗɗe, ko wayi no ballal ɓerɗe e renndo e nder njiimaandi baabiraaɓe . Heewi wiyeede ko jokkondire sororal, ɗeen jokkondire ko laawol ngam tabitinde mbaydiiji mum en e nder renndo tooñannge sabu mum. So tawii ɗeen jokkondire ina cikkatnoo won heen ko homososiyaal, won heen kadi ko homoerotik, jokkondiral luggiɗngal e nder ɓerɗe ina cikkatnoo ko e mbaydi mum.
Carol Smith-Rosenberg, jannguɗo sehilaagal rewɓe e teeminannde 18ɓiire e 19ɓiire, hollitii wonde rewɓe mbaɗii ɗeen jokkondire e jokkondire ballitooje ko wayi no jokkondiral e reentaade e doosɗe renndo tabitinaaɗe. Ɗee jokkondire, jaɓaaɗe e oon sahaa, mbaɗti marginaleede e darorɗe teeminannde ndee, nde leslese gonɗe e nder renndo ngo njiylotoo ko jokkere enɗam, njiylotoo ko jokkere enɗam.
Feminism gonɗo e mbaydi adanndi e ƴellitaare banndiraaɓe politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E ƴellitaare dille jojjanɗe rewɓe e teeminannde 19ɓiire e puɗal teeminannde 20ɓiire, miijo banndiraaɓe ina yaaji haa ɓurti jokkondiral hakkunde yimɓe e sehilaaɓe. Juɓɓule e pelle rewɓe ngonti caɗeele e nder dille suɓngooji, hakkeeji gollotooɓe, e peewnugol jaŋde. E anndude haaju gollal denndaangal, feministe en mbiyata ko banndiraaɓe ko helmere politik. Kono tan, ɗeen dille ko rewɓe ɓaleeɓe, ɓe ngonaa hakkundeeje, mbaɗi ɗum en, ina keewi kadi teeŋtinde ɗum en, tawa ina ɗaccira ɗum en geɗe pelle ɗe ngonaa laamuyankooje, ɗe njiytaaka.
E wiyde winndiyanke Ameriknaajo biyeteeɗo bell hooks, banndiraagal politik ko feministe en burjuwaa en ƴelliti ɗum e dow tuugnaade e tooñannge renndo, ɗum noon ina usta sifaa goonga mo njiyaagu waɗata e rewɓe. Rewɓe ɓaleeɓe tagi nde, nde tuugnii ko e feminism ɓaleeɓe, nde huutorii ko no feere ngam wallitde politik e les njiimaandi baabiraaɓe, tawa nde ƴeewaani jokkondire ko wayi no leñol, leñol, e jokkondiral. Hooks ina hollita wonde banndiraaɓe, fotɓe hollirde « yiɗde nde alaa ɗo haaɗi » hakkunde rewɓe, tuugii ko e mbaydiiji njiyaagu e mbaydiiji renndo, ɗum noon ko fenaande sosaande ngam daɗde e jokkondire e ñiŋooje.
Feminism ɗiɗaɓo e banndiraagal radikal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1967, Kathie Sarachild, tergal e fedde rewɓe radikal en to New York, bayyini wonde « Banndiraaɓe ina njogii doole !», konngol ngol wonti caggal ɗuum konngol rewɓe e mbaydi ɗiɗmiri .
E oon sahaa, miijo banndiraagal yaajtinaama haa yettii pelle ƴellitooje hakkillaaji, ɗe ƴetti ɗum haa ɓurti politik. Jooni noon, ngool jokkondiral hakkunde rewɓe ina foti ƴettude feere ngam ruttaade e doole worɓe e nder nguurndam mum en, e tabitinde mbaydiiji rewɓe e nokkuuji mum en. E won e fannu, jokkere enɗam adannde hakkunde banndiraaɓe ina arti, e ɓeydagol ballal kaɓirɗe e gollooɓe. Banndiraaɓe kesi mbaɗaama, ina heen ɓaleeɓe fof e lesbiyen en fof. Kono kala fedde ina joginoo heen miijo mum, ina ŋakki heen naatgol e jokkondiral.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Lasser, Carol (1988). ""Let Us Be Sisters Forever": The Sororal Model of Nineteenth-Century Female Friendship". Signs. 14 (1): 158–181. ISSN 0097-9740. Smith-Rosenberg, Carroll (1975). "The Female World of Love and Ritual: Relations between Women in Nineteenth-Century America". Signs. 1 (1): 1–29. ISSN 0097-9740. Oyěwùmí, Oyèrónké; Okome, Mojúbàolú Olúfúnké; Táíwò, Olúfẹ́mi; Busia, Abena, eds. (2003). African women and feminism: reflecting on the politics of sisterhood. Trenton, NJ: Africa World Press. ISBN 978-0-86543-628-2. Hooks, Bell (1986). "Sisterhood: Political Solidarity between Women". Feminist Review (23): 125–138. doi:10.2307/1394725. ISSN 0141-7789.