Sivaramakrishna Iyer Padmavati
Sivaramakrishna Iyer Padmavati (20 suwee 1917 - 29 ut 2020) ko doktoor ɓernde leydi Indiya. O woniino gardiiɗo Duɗal Ngenndiwal Ɓernde, to Delhi, kadi ko kanko woni hooreejo sosɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe to leydi Indiya. Duɗal ngal ina gollondira e Fedde Adunaare Cellal (OMS) ngam heblude almudɓe e ganndal ɓernde ngam haɗde.[2][3] Padmavati hokkaama teddungal ɗiɗaɓal ɓurngal toowde e nder leydi Indiya, hono Padma Vibhushan e hitaande 1992.[4] Padmavati, cuɓaaɗo e nder Akademi ngenndiijo gannde safaara,[5] ko debbo gadano ganndo ɓernde e nder leydi Indiya, o sosi kadi suudu safrirdu ɓernde e laboratuwaar kateter ɓernde e nder leydi Indiya.[6][7]
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Padmavati jibinaa ko e barrister to Birmaani (hannde Myanmar) ñalnde 20 lewru juko hitaande 1917. O joginoo miñiraaɓe tato e miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo.[8]
Ko makko woni daartol ruuhu mo alaa ɗo haaɗi, remaaɗo e balɗe gonɗe e wolde adunaare ɗiɗmere. Japon yani e Myanmar e hitaande 1942, addani Padmavati, yumma mum e miñiraaɓe mum rewɓe dogde Myanmar fayde Coimbatore, to diiwaan Tamil Nadu to leydi Indiya, tawi ko banndiraaɓe mum en worɓe. Ɓesngu nguu hawriti tan ko nde wolde ndee joofi e hitaande 1945.
O heɓi dipolomaaji MBBS to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rangoon, Rangoon, caggal ɗuum o ummii to Londres e hitaande 1949, o heɓi FRCP to duɗal jaaɓi haaɗtirde cafrooɓe laamɗo, caggal ɗuum FRCPE to duɗal jaaɓi haaɗtirde cafrooɓe to Edinburgh. E jamaanu makko to leydi Angalteer, o golliima to opitaal ɓernde ngenndiijo, opitaal ɓernde ngenndiijo, e opitaal ngenndiijo, Queen Square, London.[9]
Caggal ɗuum, caggal nde o timmini FRCP makko, o ummii o fayi Suwed fotde lebbi tati, o waɗi ɗoon jaŋde kardiyoloji to opitaal Sud.[10] E oon sahaa, o ɗaɓɓi fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, to Baltimore, jeyaaɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, o suɓaa, o yahi o janngi e ganndo mawɗo biyeteeɗo Helen Taussig. E hitaande 1952, o naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Harvard (Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Harvard), ɗo o janngi e les njiimaandi Paul Dudley White, gardinooɗo ganndal ɓernde hannde.[8][11]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nde o arti to leydi Inndo, o fuɗɗii golle makko ko e hitaande 1953, o woni jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lady Hardinge to Delhi, ɗo o udditi safrirde safaara ɓernde. E hitaande 1954, o jeyaa ko e rewɓe seeɗa artuɓe e nder leydi Indiya, caggal ɗuum o woni ƴeewtotooɗo e Medical Council of India o fuɗɗii DM gadano e nder leydi Indiya.[12] O sosi fedde ɓernde leydi Indiya (AIHF) e hitaande 1962, e fedde safrooɓe e gollordu Ashok Jain mo Bennett, Coleman & Co.
O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Maulana Azad, to Delhi e hitaande 1967, o rokkaa njeenaari Padma Bhushan, ndi laamu leydi Indiya heɓi e hitaande ndee tan. O sosi gooto e departemaaji gadani kardiyoloji, to opitaal G. B. Pant, woni e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ko kanko woni hooreejo batu 5ɓo winndereyankeewu ko faati e kardiyoloji, to New Delhi e hitaande 1966.[15]
E nder kitaale 1970, o woniino mawɗo njuɓɓudi duɗe 3 mawɗe e sahaa gooto - Koolaaɗo kuuɓal Maulana Azad, opitaal Lok Nayak e opitaal G.B.Pant. O woppi golle makko e golle gardiiɗo (Direkteer) to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara Maulana Azad, e hitaande 1978.[16]
Caggal nde o woppi golle, o sosi Duɗal Ngenndiwal Ɓernde (NHI) e les AIHF, to South Delhi, e hitaande 1981, ngal yaajni e duuɓi garooji ɗii ngam naatde e toppitagol ñawɓe toowɓe, wiɗtooji e jokkondiral e yimɓe, e ɗo o jokki golle.[13] O woniino kadi jannginoowo mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Delhi to bannge safaara e kardiyoloji.[12]
Padmavati wonti tergal e fedde Oropnaare toppitiinde ko fayti e ɓernde, e hitaande 2007, tawi omo yahra e duuɓi 90, ɗum waɗi mo tergal ɓurngal mawnude e ESC.[17]
Njeenaaje e teddungal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Teddungal dowla:[9][4]
Padma Bhushan, teddungal tataɓal ɓurngal toowde e nder leydi Indiya (1967)
Padma Vibhushan riband Padma Vibhushan, teddungal siwil ɗiɗaɓal ɓurngal toowde e nder leydi Indiya (1992)
Wade
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ñalnde 29 lewru bowte hitaande 2020, Padmavati maayi ko e caɗeele sabu COVID-19 e nder rafi COVID-19 to leydi Indiya to Duɗal Ngenndiwal Ɓernde to New Delhi.[9] O yahrata ko e duuɓi 103 e sahaa maayde makko, ko kanko woni safroowo ɓurɗo mawnude e nguurndam e nder leydi Indiya. Ɓanndu makko mberlaama to nokku keeriiɗo ɓiɗɗo COVID-19 to Punjabi Bagh to New Delhi.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Dr. S. Padmavati: Mawɗo konsulteer e nder safaara ɓernde, mooftaa ko ñalnde 14 lewru juko hitaande 2011 to lowre Wayback Machine NHI.
Koolaaɗo kuuɓal: Dr S Padmavati Arsinaaɗo ñalnde 14 lewru juko hitaande 2011 to masiŋ Wayback NDTV.
Nokkuuji gollondiral OMS e nder leydi Indiya: Ñawuuji ɗi njiyataa e cellal hakkille Archived 12 suwee 2010 to Wayback Machine OMS Indiya.
"Njeenaaje Padma". Ministeer jokkondiral e humpito. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 10 sulyee 2011. Ƴeewtaa ko ñalnde 13 lewru abriil 2010.
"Doggol sehilaaɓe — NAMS" (PDF). Akademi ngenndiijo gannde safaara. 2016. Arsiif (PDF) gila e fuɗɗoode ñalnde 4 mars 2016. Ƴeewtaa ñalnde 19 mars 2016.
"Feature — Haɓde e Tide: Wonno ɗoon, waɗi ɗum". Ekspres Cellal (Ekspres Indiya). Mars 2007. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 22 noowammbar 2010. Heɓtinaama ñalnde 13 abriil 2010.
"Sivaramakrishna Iyer Padmavati". ko-rewɓe-hopkins. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 1 suwee 2020. Ƴeewtaa ko ñalnde 31 lewru bowte 2