Jump to content

Soji Adejumo

Iwde to Wikipedia
Soji Adejumo
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Ɗuubi daygo3 Bowte 1956 Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Janngi toSa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi Ibadan Grammar, University of Ibadan Taƴto
Member of political partyPeoples Democratic Party Taƴto

David Olusoji AdejumoListenR ko jannginoowo to leydi Najeriya to bannge fijirde daabaaji, kadi ko o daraniiɗo siyaasaagal yeeso. Ko kanko woni hooreejo fedde jaŋde leslesre winndereere to diiwaan Oyo.[1]

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Soji Adejumo jibinaa ko e wuro kaliifa ɓooyngo wiyeteengo Sokoto, ñalnde altine 3 lewru Duujal hitaande 1956, e nder galle Kerecee’en, hono Moses Oluyemi Adejumo, mo diiwaan Idi agbon. Ɗum ko to leegal Agbeni to Ibadan. Wuro iwdi makko ko Aba Igbagbo (Agelu) to Iddo.[2]

Adejumo fuɗɗi jaŋde mum arandeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sacred Hearts, Akure, e hitaande 1959, o timmini jaŋde mum to duɗal leslesal St Mark, Offa to diiwaan Kwara. Ngam jaŋde makko caggal jaŋde leslesre o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan hakkunde 1968 e 1974. Sabu ɗuum, o heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Premier to leydi Najeriya, duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan e hitaande 1975. O heɓi jaŋde makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e teddungal keeringal e ganndal daabaaji, duɗal ɗiɗaɓal to leydi Nijeer (Upper1 the Division of Nigeria). Bursi ngam Porogaraam makko master hakkunde 1979 e 1980. Adejumo heɓi doktoraa mum e bursi duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan hono ganndo duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkunde 1980 e 1983.[citation needed][3]

Golle jaŋde

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1984, porfeseer Adejumo fuɗɗii golle mum jaŋde, ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan to fannu ganndal daabaaji. O artiraa e darnde jannginoowo e hitaande 1986, o toɗɗaa Sub Dean (baccalauréat) to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema e laddeeji e hitaande 1989, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1991, o woni jannginoowo e hitaande 2002 o heɓi kadi darnde professeur e hitaande 2005. O jogii ko to bannge wiɗtooji makko keewɗi e janngooɓe winndereyankooɓe e gannde keewɗe e nder winndere ndee golle.[4][5][6][7][8]

Golle politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Soji Adejumo fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako nder republique ɗiɗaɓre nde o naati nder lanyol kawtal lesdi Naajeeriya. O woniino tergal sosngal lannda « Solidarité populaire » nde caggal ɗuum jokkondiri e « Front populaire » ngam sosde lannda sosiyaalist (SDP). O jaɓaama e SDP ngam ticket Senator Oyo Sud kono o waawnaama ngam woppude laamu ngam joofnude jooɗorde ndee, Senator Rasheed Ladoja, e hitaande 1993E fuɗɗoode republique nayaɓere, o naati e lannda Demokaraasi yimɓe, o woniino gardiiɗo lannda ka. Ko o gooto nder ardiiɓe lesdi ndi'i e lesdi ndi'i, mo yiɗi kawtal PDP, o waɗi kawtalji ɗuuɗɗi bee ardiiɓe lesdi ndi'i fuu, ɓe ɗon mari ardiiɓe lesdi ndi'i, Olusegun Obasanjo. O woni kanndidaa top guwerneer nder diiwal Oyo nden o anndini anniya maako ngam laamu diiwal ngal nyande 8 lewru Mayru 2014, haa kawtal ngal yimɓe ɗuuɗɓe tawtoraama.

Darnde e toɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Adejumo waɗii kuuɗe ɗuuɗɗe nder maajum o laati hooreejo hukuumaaji pamari lesdi Oyo hakkunde 1998 e 2002. E hitaande 2007, o toɗɗaama diga guwerneer hukuumaaji pamari lesdi Otunba Adebayo Alao Akala ngam o laato hooreejo hukuumaaji pamari lesdi Oyo. Duuɓi makko e hooreejo SUBEB, ko kewuuji no feewi no keewnoo njeenaaje nii. O miijii miijo teddungo "Adopt a school" Programme ngo fawaade e ƴellitde naatgol keeringol e ƴellitaare faggudu e nder duɗe laamu. Ndee ɗoo fedde waɗii tawtoreede renndo ngo meeɗaa yiyeede e ƴellitaare njuɓɓudi duɗe e jaŋde e nder ko ina tolnoo e 200 renndo duɗe.

Duuɓi makko e gardagol leydi ndii kadi ina seedtoo ƴettugol jannginooɓe heewɓe. E nder eɓɓoore makko ngam tabitinde neɗɗaagu tiiɗngu hakkunde jannginooɓe e almudɓe, o sosi marsandiisuuji duɗe e nder duɗe laamu e nder diiwaan hee kala.Jaŋde Oyo Universal Basic Education e gardagol makko, waɗti 2nd e nder ƴeewndo kuuɓtodinngo ngam 2006 porogaraam UBE intervention intervention fund.[9].[10]

  1. "Controversial Letter: Obasanjo Hold Closed Door Meeting with Loyalists - Abusidiqu". abusidiqu.com. Retrieved 2014-10-03.
  2. "Celebrating a Visionary Leader: Professor Soji Adejumo at 68". Corenews (in Engeleere). 2024-12-04. Retrieved 2025-07-02.
  3. "Celebrating a Visionary Leader: Professor Soji Adejumo at 68". Corenews (in Engeleere). 2024-12-04. Retrieved 2025-07-02.
  4. Layonu, B. (2008). Kolapo Ishola: a biography of an illustrious patriot. Media Report Projects. ISBN 9789782170101. Retrieved 2014-10-03.
  5. "2015: OBJ meets former South West govs; Ladoja, Alao-Akala gang up against Ajimobi |". Archived from the original on 2013-06-08. Retrieved 2014-10-03.
  6. "Soji adejumo | What'supIBADAN". whatsupibadan.com. Archived from the original on 14 July 2014. Retrieved 2014-10-03.CS1 maint: unfit url (link)
  7. "2015: Top Oyo PDP governorship contenders - Industry, News". dailyindependentnig.com. Archived from the original on 11 September 2013. Retrieved 2014-10-03.CS1 maint: unfit url (link)
  8. "Race for guber tickets thickens in Oyo - Daily Newswatch". mydailynewswatchng.com. Retrieved 2014-10-03.
  9. Jacobs, J. (2001). Oyo state: pace-setter in a new democratic dawn. Glow Communications. ISBN 9789782210845. Retrieved 2014-10-03.
  10. Tunde Sanni (19 August 2008). "Oyo Launches Adopt-a-School Project". allAfrica. Ibadan. This Day. Retrieved 18 May 2023.