Soji Adejumo
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Ɗuubi daygo | 3 Bowte 1956 |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje |
| Janngi to | Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi Ibadan Grammar, University of Ibadan |
| Member of political party | Peoples Democratic Party |
David Olusoji AdejumoListenR ko jannginoowo to leydi Najeriya to bannge fijirde daabaaji, kadi ko o daraniiɗo siyaasaagal yeeso. Ko kanko woni hooreejo fedde jaŋde leslesre winndereere to diiwaan Oyo.[1]
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Soji Adejumo jibinaa ko e wuro kaliifa ɓooyngo wiyeteengo Sokoto, ñalnde altine 3 lewru Duujal hitaande 1956, e nder galle Kerecee’en, hono Moses Oluyemi Adejumo, mo diiwaan Idi agbon. Ɗum ko to leegal Agbeni to Ibadan. Wuro iwdi makko ko Aba Igbagbo (Agelu) to Iddo.[2]
Jaangirde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Adejumo fuɗɗi jaŋde mum arandeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sacred Hearts, Akure, e hitaande 1959, o timmini jaŋde mum to duɗal leslesal St Mark, Offa to diiwaan Kwara. Ngam jaŋde makko caggal jaŋde leslesre o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan hakkunde 1968 e 1974. Sabu ɗuum, o heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Premier to leydi Najeriya, duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan e hitaande 1975. O heɓi jaŋde makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e teddungal keeringal e ganndal daabaaji, duɗal ɗiɗaɓal to leydi Nijeer (Upper1 the Division of Nigeria). Bursi ngam Porogaraam makko master hakkunde 1979 e 1980. Adejumo heɓi doktoraa mum e bursi duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan hono ganndo duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkunde 1980 e 1983.[citation needed][3]
Golle jaŋde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1984, porfeseer Adejumo fuɗɗii golle mum jaŋde, ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan to fannu ganndal daabaaji. O artiraa e darnde jannginoowo e hitaande 1986, o toɗɗaa Sub Dean (baccalauréat) to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema e laddeeji e hitaande 1989, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1991, o woni jannginoowo e hitaande 2002 o heɓi kadi darnde professeur e hitaande 2005. O jogii ko to bannge wiɗtooji makko keewɗi e janngooɓe winndereyankooɓe e gannde keewɗe e nder winndere ndee golle.[4][5][6][7][8]
Golle politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Soji Adejumo fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako nder republique ɗiɗaɓre nde o naati nder lanyol kawtal lesdi Naajeeriya. O woniino tergal sosngal lannda « Solidarité populaire » nde caggal ɗuum jokkondiri e « Front populaire » ngam sosde lannda sosiyaalist (SDP). O jaɓaama e SDP ngam ticket Senator Oyo Sud kono o waawnaama ngam woppude laamu ngam joofnude jooɗorde ndee, Senator Rasheed Ladoja, e hitaande 1993E fuɗɗoode republique nayaɓere, o naati e lannda Demokaraasi yimɓe, o woniino gardiiɗo lannda ka. Ko o gooto nder ardiiɓe lesdi ndi'i e lesdi ndi'i, mo yiɗi kawtal PDP, o waɗi kawtalji ɗuuɗɗi bee ardiiɓe lesdi ndi'i fuu, ɓe ɗon mari ardiiɓe lesdi ndi'i, Olusegun Obasanjo. O woni kanndidaa top guwerneer nder diiwal Oyo nden o anndini anniya maako ngam laamu diiwal ngal nyande 8 lewru Mayru 2014, haa kawtal ngal yimɓe ɗuuɗɓe tawtoraama.
Darnde e toɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Adejumo waɗii kuuɗe ɗuuɗɗe nder maajum o laati hooreejo hukuumaaji pamari lesdi Oyo hakkunde 1998 e 2002. E hitaande 2007, o toɗɗaama diga guwerneer hukuumaaji pamari lesdi Otunba Adebayo Alao Akala ngam o laato hooreejo hukuumaaji pamari lesdi Oyo. Duuɓi makko e hooreejo SUBEB, ko kewuuji no feewi no keewnoo njeenaaje nii. O miijii miijo teddungo "Adopt a school" Programme ngo fawaade e ƴellitde naatgol keeringol e ƴellitaare faggudu e nder duɗe laamu. Ndee ɗoo fedde waɗii tawtoreede renndo ngo meeɗaa yiyeede e ƴellitaare njuɓɓudi duɗe e jaŋde e nder ko ina tolnoo e 200 renndo duɗe.
Duuɓi makko e gardagol leydi ndii kadi ina seedtoo ƴettugol jannginooɓe heewɓe. E nder eɓɓoore makko ngam tabitinde neɗɗaagu tiiɗngu hakkunde jannginooɓe e almudɓe, o sosi marsandiisuuji duɗe e nder duɗe laamu e nder diiwaan hee kala.Jaŋde Oyo Universal Basic Education e gardagol makko, waɗti 2nd e nder ƴeewndo kuuɓtodinngo ngam 2006 porogaraam UBE intervention intervention fund.[9].[10]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Controversial Letter: Obasanjo Hold Closed Door Meeting with Loyalists - Abusidiqu". abusidiqu.com. Retrieved 2014-10-03.
- ↑ "Celebrating a Visionary Leader: Professor Soji Adejumo at 68". Corenews (in Engeleere). 2024-12-04. Retrieved 2025-07-02.
- ↑ "Celebrating a Visionary Leader: Professor Soji Adejumo at 68". Corenews (in Engeleere). 2024-12-04. Retrieved 2025-07-02.
- ↑ Layonu, B. (2008). Kolapo Ishola: a biography of an illustrious patriot. Media Report Projects. ISBN 9789782170101. Retrieved 2014-10-03.
- ↑ "2015: OBJ meets former South West govs; Ladoja, Alao-Akala gang up against Ajimobi |". Archived from the original on 2013-06-08. Retrieved 2014-10-03.
- ↑ "Soji adejumo | What'supIBADAN". whatsupibadan.com. Archived from the original on 14 July 2014. Retrieved 2014-10-03.CS1 maint: unfit url (link)
- ↑ "2015: Top Oyo PDP governorship contenders - Industry, News". dailyindependentnig.com. Archived from the original on 11 September 2013. Retrieved 2014-10-03.CS1 maint: unfit url (link)
- ↑ "Race for guber tickets thickens in Oyo - Daily Newswatch". mydailynewswatchng.com. Retrieved 2014-10-03.
- ↑ Jacobs, J. (2001). Oyo state: pace-setter in a new democratic dawn. Glow Communications. ISBN 9789782210845. Retrieved 2014-10-03.
- ↑ Tunde Sanni (19 August 2008). "Oyo Launches Adopt-a-School Project". allAfrica. Ibadan. This Day. Retrieved 18 May 2023.